Velika planina

Avtor Barbi , petek, 23. avgust 2013 23:41

Današnje popoldne sem izkoristila za krajši obisk naših gora in tokrat je prišla na vrsto Velika planina kot glavni cilj. Seveda sem pogledala na zemljevid za zakladke in jih tudi našla, zato je bil poleg pohoda še geolov.

Prvi je bil na Mali planini na poti proti Veliki planini. Skrit je v kamnih in s pomočjo namigov na spletni strani ga ni težko odkriti. Verjetno bi šlo tudi brez namigov, ker je kar očitno, kateri kamni so "umetno" zloženi na kupček. Morda sem pa že prava poznavalka "kamnitih" skrivališč. Hehe.


Naslednji je bil na Veliki planini, tik pod vrhom. Res velika škatla je skrivala tudi sledljivčka in tako je šel z mano domov sledljivček Official Logbook z lepo mislijo: Life is not measured by the breaths we take, but by the moments that take our breath away.

Nekaj zanimivosti o tem Geocoinu, ki je trenutno v mojih rokah: na pot je šel avgusta 2009 na Nizozemskem, potem pa je bil od septembra 2010 do junija 2012 pogrešan. Na moj rojstni dan se je leta 2012 vrnil nazaj v igro potovanja po svetu, vendar ga je za 9 mesecev nekdo zadržal pri sebi in ga letos junija spet spravil na pot. Iz Španije je prišel na Veliko planino in zdaj je pri meni. Zanimivo zgodovino ima. Ko bi le znal pripovedovati svoje popotniške zgodbe ...

Tretji zakladek v tistih koncih pa je v jami pod vrhom Gradišče. Jama se imenuje Vetrnica in je precej hladno. In pot do nje vodi strmo navzdol. Skrivnostna je tale jama, polna črnih lukenj in kapljic vode. S pomočjo spoilerja je bilo iskanje zakladka povsem enostavno, a še vedno zanimivo, sploh vhod v jamo in vse tiste stopnice do nje.

Prijetno popoldne, ki mu je manjkalo za odtenek več sončka in lepega razgleda. Ampak ne morem imeti vsega, saj vem. Zagotovo se še vrnem na kakšen tak hitri izlet tja gor med krave in planšarje. :)

Po Novem mestu 4

Avtor Barbi , torek, 20. avgust 2013 15:11

Že četrtič sva se odpravili na potep po domačem kraju. Tokrat tako ... khm ... delno (ne)uspešno. Ker je včeraj Anja sredi noči sama sebi kradla spanec s fotkami in tipkanjem, ji bom danes prizanesla, pa se med kuhanjem kosila jaz lotila te zadevščine.

Torej, Novo mesto ... ja, ni najlažje ... dobro, niti slučajno ni primerljivo s Krškim (po težavnosti), ampak ni pa samo drive-in na kakšni ograji. Ti kar da dela.

Najprej sva se lotili sestavljenega zaklada - 5 gradov. Ne, nisva ga odkrili. Ne povsem. Sestavljen je namreč iz vmesnih korakov in midve sva bolj hecno korakali. Najprej sva šli na izhodišče, ki je pri gradu Grm. K sreči je na enem od novomeških blogov zapisan podatek o globini vodnjaka, da ni bilo potrebno metati kamenčka, meriti časa in preračunati s formulo, ki jo predlaga Newton. Čisto potiho prišepnem: vodnjak je globok 29,5 m. :) Orientacija na pamet, smer JZ, 30 korakov in akcija. :) Potem sva začeli dvomiti v lastne sposobnosti in vključili računalnik in virtualni kompas. Malce napačna je bila smer na pamet. OK. Ni nama dali miru in šli sva kar po navadni kompas (prednost domačega terena) in se ponovno orientirali. So predhodniki zapisali, da je 240° od smeri severa.
Prebrskali sva grmovje in vse premikajoče okoliške kamne, a nisva našli drugega kot slepca pod kamnom (še dobro, da je danes hladnejši dan, da ni kje drugje lezel naokoli). :)


Ker sva izredno dobri poznavalki Novega mesta in vsaj 3 njegovih gradov, nama je bilo po opisu takoj jasno, kje je druga točka, zato sva prvo pustili skrito in šli po letnico na 2. točko k Neuhofu. No, to res ni bilo težko.

Tako sva lahko izračunali koordinate za 3. točko. Logično, seveda. Grad Kamen, kako pa drugače. In Garmin je kazal grm sredi travnika. Grm je grdo zaraščen in neprijeten za brskanje, da je bilo vse skupaj "popolno", naju je zalila pa še ploha. Že drugi zaraščeni grm ta dan! A je že skoraj obupala, jaz pa se nisem dala. Če kaže grm, potem mora biti v grmu. In res leži tam uboga, nič kaj skrita škatla, če dvigneš pravo vejo. :)

Dobili sva navodila za izračune in navodilo za naslednjo destinacijo ... Graben. Tam se do sedaj nisem kaj dosti sukala, zato sploh nisem vedela, da je tam grad. In to ne kar neke razvaline, ampak bi bil lahko ekstra prikupen gradič, če bi ga dobil v roke pravi lastnik. Jaz pravim, da je to graščina s potencialom. Če bi se uredilo okolico in notranjost, bi bil lahko tako zelo lep ... res ima potencial. Ampak žal, razpada in je zakopan v smeti.

In kot zanalašč tudi Garmin začne nekaj pametovat po svoje, da sem počasi izgubljala potrpljenje. Mislim, da bo počasi čas, da se moderniziram in si nabavim opremo, ki ne pleše sem in tja, pa jo je treba znova zaganjat, ko zamenjaš iz avta na pešca ... hmm ... no, klic v sili za pametni telefon se ni obnesel, zato sva A in B obupali in začasno prekinili iskanje 5 gradov. Razočarani? Zase lahko rečem, da nekoliko pa res. Predvsem zaradi plešoče navigacije.

Ker v NM nimava več veliko izbire za iskanje zakladkov, sva šli še k enemu od dveh, ki nama manjkata in sicer k Roku. Tudi tam je navigacija nekaj skakala, trni so me praskali, lukenj je bilo veliko, nisva vedeli, kam točno naj se obrneva in bila sem že precej naveličana in slabe volje zaradi skakajočih koordinat. Očitno danes ni bil najin dan, zato sva sklenili tudi Roka pustiti za kakšen sončen dan, ko bova polni energije in elana za brskanje med robidami in kamni.

Verjetno je pomanjkanje sonca krivo za ta neuspeh. Nas je sonček zadnja 2 meseca tako razvajal, da nismo navajeni na siv dan. Bo že jutri bolje. Vsaj kar se vremena tiče. Menda. :)

Povratnici v Posavje

Avtor anja , ponedeljek, 19. avgust 2013 23:01


Krško je zadnjič močno razočaralo, zato sva dali priložnost bližnjim Brežicam. In bili sva pošteno presenečeni!

Najprej sva se odpravili na Grad Mokrice. Zakladek je bil močno načet. S spodnje strani škatlice je bila razpoka, skozi katero se je privalilo kar nekaj mokric. :) Hja, tud jst nisem vedla, da se tele živalce imenujejo mokrice. No, požrle so kar nekaj papirja. Kmalu za nama pa je lastnik zakladka očitno škatlico zamenjal, tako je zapisal v komentar. Na, pa sva bili zadnji med "pojetimi" vpisanimi. :)

Pri zakladku Prilipe se razrašča nekakšna solata, okolica je taka močvirnata in vonj ni nič kaj prijeten. Nisva se zadržali tam dolgo, saj sva imeli namen najti še kar nekaj zakladkov. Ta ni bil nič posebnega, vsaj v primerjavi s tistimi ne, ki sva jih našli kasneje.
Skoraj drive in zakladek Welcome or by by Slovenia ... magnetni, čisto preveč očiten. Ali pa sva mogoče midve že kar nekaj teh vidle in je to že čistoničposeben zakladek. :) 
Tu pa se začenja lepota brežiških zakladkov. Brzice na Savi oz. Zakladek Sava rapids je razkril skrite kotičke Save, ki so narejeni očitno le za domačine, ker čisto slučajno oz. po nesreči se ne more nihče pripeljat do njih. Še dobro za geocaching, tako lahko odkrivam/va/mo našo Slovenijo, pa tudi še kaj več. :)
Vesela sem ku radio Ognjišče! V zakladku Artiče, Banova domačija sem našla prvi geocoin! In ta je iz Nizozemske, na pot pa je šel 9. 4. 2011. Obhodil je kar nekaj držav ... Nemčijo, Italijo, Belgijo, Francijo, Luksemburg, Srbijo, pri nas pa je že od aprila letošnjega leta. Skrajni čas je, da zaplava malo ven. Samo še ugotovim kam. :)
Tole pa je zakladek, ki se uvrsti med TOP zakladke. Če bi ble premium članice, bi ga tako lahko tudi označile, zdaj pa ostaja le med najinimi top zakladki. :) Dolenja vas pri Krškem skriva prav posebno nalogo in sicer, potrebno je najprej najti ključ za ključavnico. Ok, to ni bilo problema. No, tu pa nastopi presenešenje. Kakšna ključavnica! B je pošteno zagrizla v kombinacije in odklenila škatlo v kateri se je skrival zakladek. Daleč najbolj izviren zakladek.
Tudi pri Miklavžu sta si dala avtorja (avtorja sta ista kot pri prejšnjem zakladku) kar nekaj dela z idejo za izvirnost. Potreben pripomoček je vsekakor zračna tlačilka (pumpa), sicer bi res težko prišli do zakladka. Čeprav, ta dva avtorja sta avtorja tudi nekaj zakladkov v Krškem, o čemer pa sva že pisali. Očitno ostalih njunih zakladkov ne razumeva čisto. ;)
Vedno se najde kakšna skrita lepotica. Sredi ničesar se razprostre prelepo jezero in ... invazija račk se je zgrnila na naju, ko sva prišli. Očitno so navajene prišlekov. Midve nisva bili pretirano oz. za dolgo zanimive, ker v najinih rokah ni nič šumelo, nič se ni drobilo. :)
Zakladek E7_SLO_83 je v sebi skrival diapozitiv, ki nama je za trenutek popestril delo s slikoparatom, kot rada reče B. :)
Zadnji zakladek pa sva poiskali v Leskovcu pri Krškem ... E7_SLO_84 ... presenečeni nad vandalizmom. Do sedaj nisem vidla, da bi se kdo, ki ne igra geolova, vpletal v to. Ta zakladek je očitno razkrit. Mladina, mladina. ;)

Ena utrujena in ena polna energije sva krenili proti dolenjski in ugotovili, da je še tooooliko priložnosti za nove zakladke. O ja, Slovenija, še boš doživela najine zakladke. ;)

Jutri pa morda ponovno na pot po novomeških hribčkih. :)

Dovžanova soteska + 5 na poti domov

Avtor Barbi , 10:48

Včerajšnja nedelja je bila zanimiva in zame obogatena z zakladki. Takšnimi in drugačnimi. :) Dobila sem ponudbo za "izlet" na Gorenjsko, ki je vključeval 8 km teka in ogled Dovžanove soteska. Tam še nisem bila, pa sem se odločila, da bom že odtekla tistih 8 km, potem pa uživala v naravi. In res je bilo tako.

Kot prava geocacherka sem se opremila s tiskano izdajo koordinat in namigov, saj sem videla, da jih je v Dovžanovi soteski (pri Tržiču, če slučajno ne veste) kar precej. Po teku sva se s sotekačem odpravila na lov. Geolov. :)

Prvi zakladek je bil pri Hudičevem mostu. Ni ga bilo težko najti, ker sem pogledala namig, ki je kazal tablo s fosili. Ker so v tej soteski sateliti občasno opravljali težaško delo, je bilo za prvega fajn, da je bil tako enostaven. in hkrati je bilo potem lažje z ostalimi, ker so si po obliki tako zelo podobni. :)


Naslednji je bil v predoru. Zanimiv skalnat predor, prijeten za sprehod. Namig, da je zaklad magneten res pove čisto vse, saj ni veliko železnih predmetov v bližini skalnatega predora. Ni ga bilo pretežko odkriti, čeprav je sivo na sivem res dobra kamuflaža.

Še eden je v bližini in imenuje se kar Dovžanova soteska. Namig je "velika skala" in treba je priznat, da je tam okoli veliko velikih skal. :) Sicer pa koordinate pripeljejo do prave velike skale na razgledni poti in kar hitro med kamni zagledaš kupček, ki je preveč lično zložen, da bi ga narava tako zložila. Premakneš kamen ali dva, pa se prikaže vrečka s škatlico. Hura!

Malce naprej proti Tržiču stoji Info point, ki je v bistvu na začetku Dovžanove soteske in obvešča o tamkajšnjih lepotah. Tale me je res zanimal, ker piše, da je nano, pa da rabiš s sabo pletilko. Hmm ... Nekaj časa sva se vrtela naokoli, potem pa sem ugotovila, da je na eni strani neka sumljiva luknja, v kateri je mah. Mah tam zgoraj? Hmm ... ko sem izbrskala mah, sem s prsti začutila papir. Ker nisem imela s seboj pletilke, se je S lotil dela in uporabil konico svinčnika in navaden svinčnik, da je spraskal ven vlažen in razcefran listek. Vpisala sva se, ampak upam, da bo lastnik zamenjal papir. Pa morda bi lahko našel kakšen drug pokrovček namesto mahu ... to bo vse vlažno. No, midva sva nabrala svež mah, ker je prejšnjega odpihnilo in luknjico zakrila nazaj. Tale mali je pa res en nano. :D

Malce nižje proti Tržiču je še en zakladek pri HE Lomščica. Tega ni bilo težko odkriti zaradi že zgoraj omenjenih dejstev ... magneten, sivo na sivem, podobna lokacija kot zgoraj v soteski. Kar hitro odkritje, skorajda drive-in varianta. :)

Potem sva zapustila Gorenjsko in se odpravila proti Ljubljani, kjer sva pobrala še enega potnika. Ta je moral iz službe še v stanovanje spakirat prtljago, ker sva ga presenetila s prevozom. :) Ker je znano, da je v bližini njegovega stanovanja zakladek, sva šla s S v lov. Tokrat z modernejšo tehnologijo, ki je sprva zaradi moje nevešče uporabe nekoliko zatajila, ampak je potem s pomočjo vendarle šlo. Metelkova mesto je zanimiva lokacija. Pisana, a hkrati zlovešča. Po moje jo to najbolje opiše. In zakladek z namigom injekcija ... hmm ... sprva nam ni ravno uspevalo, potem pa je bil potreben le pogled na pravi višini in smo odkrili injekcijo. :) Dobro skrivališče, priporočam obisk na sončno nedeljsko popoldne, ker so tam večinoma le turisti, pa še teh ni bilo veliko. :)

Sledila je pijača in razprava o kosilu. Ker smo z avtoceste zavili v Ivančni Gorici, sem se spomnila, da sem tam že virtualno gledala za zakladki, zato smo točno vedeli, kam je treba in z lahkoto našli Miljnik in zaklad. Ta je pa res pravi drive-in. :)

Ker smo bili že na stari cesti, smo se odločili, da do Trebnjega ne gremo po avtocesti, ampak poberemo še dva "vojaška" zakladka. Najprej smo šli do Medvedjeka in res ni bilo težko, predvsem zaradi že nekaj podobnih izkušenj z zeleno ograjo. :)

Potem pa še II. grupa odredov, kjer je bil namig, da je treba v kritje. Na pamet sem pričakovala zakladek drugje, ampak s pomočjo navigacije smo le odkrili koprive, aja ne, mravljišče, aja ne, zakladek. No, odkrili smo vse omenjeno, prvi dve stvari sem tudi občutila. Hja, pravijo, da pa vsaj revme ne bo, če so že koprivasti mehurčki. :)

Moja dva sopotnika nista registrirana geolovca, ampak sta pa ravno toliko obsedena kot jaz. In z opremo "nearby cache" sta gledala, kaj bi še lahko našli. :) Spomnila sem se še na zaklad Prometna nesreča, ki smo ga prejšnjič neuspešno iskale z A in N. Joj, dekleti ... mimo smo se peljale, dvakrat! Samo očitno je bila navigacija takrat nekam čudna. Al kaj ... skratka, ni bilo pretežko, sploh ko smo vklopili satelitske poglede in kaj vem, kaj še ... mogoče res tudi jaz potrebujem pametni telefon za take podvige. :)

Izkupiček dneva: 10 zakladkov! Uau, super. Hvala S in M za pomoč, se lotimo česa podobnega še na kakšnem tekaškem "izletu". :) Da ne bomo prehitro doma. Aja, saj to nikoli nismo. Hehe :)

Geo eventi

Avtor anja , torek, 13. avgust 2013 20:51


Ok, čisto vsega še ne poznam v zvezi z geo zakladki. Slišala sem že za geo evente, kaj točno to je, pa ne vem čisto.

Našla sem tadva - Nočna pustolovščina in Maribor. Zveni čist divje. Žal je že mimo, pa vseeno.

Razmišljam pa že o nabavi kakšnega buga in coina. :)

Iščem, pa iščem seznam prihajajočih eventov, pa ne najdem. Če kdo izve kaj, se priporočam. :)

Misija Mirna Peč

Avtor anja , 20:13


S temile objavami počasi, počasi padam na moje stare tirnice, ko sem se znala razpisat. :P Mogoč pa še kdaj zagrizem v to jabolko. :)

Zadnji geo lov se je dogajal v ponedeljek po službi. Kakšen ponedeljek, včeri se je to dogajalo. Ja, to je bil ponedeljek. :) Kako pak, A je spet jedla v avtu po poti.

Tokrat smo jo mahnile proti Mirni Peči, kjer sem (A :)) enkrat že bila, pa brez velikega uspeha.

Aha, še pred Mirno Pečjo se je B na hitro vpisala v zakladek Hmeljnik. Zakaj na hitro? Okolica zakladka je močno zaraščena. Na muč. In itak vse sorte gomazi notri v tej travi. :S Nič čudnega, sej že dva meseca ni blo nikogar blizu, da bi se vpisal.


No, to pa je tale zakladek Mirna Peč, ki ni bil tako zelo enostaven. Še ko sva vedeli kje je, se nama je zdel zelo težek. Priznam, brez pomoči ni šlo. Hvala B family. :) In bojda se rada sklanjam na vse mogoče konce. No, do zdaj nisem bila pozorna na to. :)

Tudi zakladek Temen'ca smo iskali zadnjič z N in A, pa ni šlo. No, kombinacija z B je očitno dobitna. ;) Našli. Seveda po zaslugi B. Jst sem bila z mojo kriplasto nogo mal štorasta za v breg in lazenje pod vejami. :)

Golobinjek Sv. Uršula ... od daleč viden zakladek, ko enkrat najdeš pravi veliki štor. :) 

Uf, že peti zakladek za eno popoldne. Kar dober uspeh! Zakladek Vrhpeč Sv. Ana je predstavljal kar dober zalogaj. En kup, mah ne en kup, veliko kupov ravno idealnih skal, kjer bi se zakladek lahko nahajal. B je lepo palčkala ... zanimiva beseda, se kar poda k temu početju odganjanja pajkov in odstiranja listja iz morebitnega gnezda zakladka. :) Čisto, čisto, čisto malo pomoči sva rabili. ;) Skoraj nič. :P

Kolkr mi je Zijalo všeč, mi zakladek Zijalo ni tako zelo všeč. Koordinate, sestavljene iz delnih koordinat, prejetih na prejšnjih zakladkih, pripeljejo do prve lesene brvi in ne do mosta, kjer se je potek zakladek dejansko nahajal. Tko sta dve možnosti. Ali je zakladek postavljen narobe, ali sva pa midve mal zamočili. :S :P
No, in kaj ugotovim, ko se vpisujem v komentarje za ta zakladek. N1na_f hvala lepa za te prečudovite besede v komentarju. ;) In še nekaj. Haha! Jst sem tokrat prišla do tega zakladka čisto nič na blef (no, am ...  ), pač pa sem poiskala vse zakladke v okolici. ;) Ups, ja, z B sva skupaj poiskali. :D

Dovolj si ga bodi za to popoldne. Kar 6 najdenih zakladkov! Tako, misija Mirna Peč zaključena. :D

Smeh in solze

Avtor anja , sobota, 10. avgust 2013 01:25


Navaden delavni petek. Ena je dopoldne preživela v urejanju slik/filmčkov/objav/branju knjig, druga je bila po skavtsko-študentskih opravkih, tretja pa le v službi. :) Vsaka po svoje.

Popoldne pa po kratkem predahu ponovno skupaj. NBA.

Ojoj, trenutno sem pred malo dilemo. Danes je nastalo ogroooooomno fotografij. In za spomin tule zalepiti le nekaj teh ... no go. Torej, danes si bom privoščila. ;) Bom naredila objavo kot eno slikanico. :D

Kako smo začele? Tako, da smo hotele rešiti Novo mesto pred katastrofo. Šoferka med čakanjem na semaforju je junaško skočila iz avta in iz ceste umaknila začasni prometni znak, ki je ležal sredi ceste. ;)

Občutek v avtu je bil, kot da bi bile storm chaserke, šle smo namreč direktno v jedro nevihte. Hja, malo pred Mokronogom nas je ujela toča. Pa ni blo hudga. Nismo odnehale.

Na Žalostni gori zakladka žal nismo našle, smo pa imele nekaj zanimivih prigod. To naj ostane samo za nas tri. ;) Tudi pri toplerju nismo imele sreče.

Grad Mirna je bil prvi današnji zakladek. B je imela s seboj TB avto mini*, vendar tale zakladek ni bil čisto primeren zanj.


Zanimiv je zakladek z zanimivim "imenom" ... zeeeeloooo lepa je okolica zakladka 012345 na poti iz Mirne proti Trebnjem. Zakladek ima tudi zanimivo zgodovino. Tako romantično in ... zanimivo. ;) Svojo pot proti UK piše tudi B-jin TB, ki bo imel mogoče pri naslednjem premiku kaj več sreče s pogledom na morje. :)

Hja, tu pa se začne ... fotošuting. :D

Am, mal sem preizkusla, če uspem priti na drugo stran. Je kar šlo. ;)

Še, še, še je slik na zalogi. :P


Pod Vrhom Trebnje smo ujele lepe sončne žarke. In ker smo hotle od tega še več in upale na še lepši razgled na vrhu, smo dobile, kar nam je pripadalo. Ja, preveč smo hotle, dobile pa manj. :) Ampak slike so bile vseeno lepe. Zakladek Vrh Trebnje smo našle. Je pa tu tudi ena velika geografska značilnost. Točno na tem mestu poteka 15. poldnevnik.

Midve z N sva zakladek H1 že našli pred časom. Svoj pečat je šla v blokec zapisat še B. Evo, zdaj smo kompletne. :) V okolici Trebnjega pa ostaja še nekaj malega zakladkov. Morda jih poberemo kdaj na poti v Ljubljano.

Danes je bilo res divje. Doživele nešvoh točo, dež, nevihto, sonce, smeh in solze ... ;) Ne, solz ni blo ... bilo pa je noro, odlično, super lepo. :D


*mal sem narobe zapisala. B ni imela s seboj TB polžek (tega je že pred časom oddala), ampak angleškega avtomobilčka mini. Se opravičujem za napako. :D

Sv. Martin pri Zadru

Avtor Barbi , petek, 9. avgust 2013 23:34

Jaz res ne morem brez zakladkov in zdaj to že vsi okoli mene vedo, zato me že spodbujajo, da iščem. :) Recimo en primer. Sedimo na morju, klepetamo o Londonu, omenimo zakladke in takoj pade ideja, da je gotovo tudi tukaj v okolici kakšen.

Priznam, sem še hujša pacientka kot oni. Sem že doma pogledala in videla, da je na poti domov en zakladek, ampak nisem hotela težit ostalim, ki se s tem ne ukvarjajo. Pa so me oni spodbudili in smo šli.

Garmin je kazal nekaj po svoje, mi pa smo gledali table ob cesti in ubogi avto je vozil po ozki travnato - makedamski cesti. Če bi bila jaz z avtom, bi šli tam peš. Hehe. No, tako smo prišli do cerkvice Sv. Martina in Garmin je imel neko svojo pamet, jaz sem pa na pamet stikala po kamnih in travi. Kar malce grozljivo, če pomislim na kače in podobno.


K sreči je potem navigacija začela z delom in smo odkrili pravi kup kamenja. Kot zanalašč je pravi kamen "stražila" kobilica. Teh živali pa res ne maram ... sploh teh, tavelikih, letečih ... fuj, fuj, fuj. Še dobro, da sem imela 3 fante s sabo, da so mi pomagali. :)

No, našli smo celo Travel Buga - avto iz Nove Zelandije. Seveda sem ga vzela domov in danes sem mu že našla novo bivališče. :)

Avto sem še fotkala pri cerkvici, mi pa smo potem odbrzeli proti domu. Ja, fajn je tudi na dopustu nabirat zaklade. Mi je kar všeč, da sva se z A resno lotili tega projekta. Čedalje bolj zasvojena postajam. Zdaj bodo potovanja prilagojena zakladkom, kar pa sploh en bo težko, saj jih povsod po svetu dovolj.

Prijetno odkrivanje novih zakladkov vam želim! :)

Zakladki iz Londona + Klevevž

Avtor Barbi , 23:21

Ko si že povsem zasvojen z zakladki, potem pogledaš, če je kakšen v bližini, kamorkoli greš. No, jaz sem že blizu te zasvojenosti. :)

Poleti sem imela otroke na počitnicah in jih peljala v Klevevž, spotoma pa še pobrala en zakladek in v njem pustila Travel Buga - polžka, ki sva ga z A našli v Bohinju. Polžek je še vedno tam. Naj ga gre kdo iskat in ga kam preseli, da mu ne bo preveč dolgčas. :)


Potem pa sem konec julija odpotovala v London, opremljena z navigacijo, aplikacijami za geocaching na sopotnikovem telefonu in s spiskom le nekaterih zakladkov, ker so moji sopotniki delno bunklji in jim ni bil glavni cilj odkrivanje zakladkov. Ampak so vseeno podpirali moje odkrivanje in aktivno sodelovali. Hehe :)

Naj na hitro predstavim londonske zakladke, ki sem jih odkrila.

Prvi je bil Three London Icons ... pač tipično turistični. :) ni ga bilo težko najti, ker je lahek namig in natančne koordinate. Hitra najdba in lepo pogled na Big Ben in London Eye. Pa še rdeča govorilnica. Itak. :)

Naslednji je bil v bližini našega hostla in se imenuje Bayswater Tube. Tudi tega ni bilo težko najti, je pa res, da smo začeli iskati pri napačnem znaku. P kot parkirišče. :) Pa se je izkazalo, da je P kot Porchester Terrace. Od tam naprej pa z lahkoto. Magnetni so fajn, ker ni treba po grmovju iskat.

Tretji je bil na vrsti čez dva dni. Hja, ta Covent Garden ima pa dobro zgodbo. Na internetu je pisalo, da ga je nekdo ponoči vračal na svoje mesto in je padel skozi ograjo. Hmm ... smo šli pogledat, če so ga morda že rešili in ravno takrat so na drugi strani ograje pospravljali dvorišče. Ko so umikali palete, smo mi kukali skozi ograjo in zagledali črno škatlico. Uuuu, izgubljeni zakladek. Prosila sem enega od delavcev, če mi lahko poda črno škatlico, ki mi je padla in prijazno mi jo je podal. Wiiii, rešili smo zakladek. :) Podpisali smo se noter in dodali, da smo ga rešili, potem pa ga vrnili na prvotno mesto. Bravo mi!

Pred Covent Gardnom sem tisti dan dopoldne sama odkrila enega nano, ali po slovensko: pici mici zakladek v bližini Tower of London: From a swan to the canary. S pomočjo opisa hitro najdeš lokacijo, ampak bunkljev kar mrgoli. Dvakrat sem bila prepričana, da bom srečala geocacherje, ampak so se morda oni ustrašili, da sem jaz kakšen bunkelj, ki tam stoji kar tako za šalo. :) Skratka, uspela sem ga najti, se vpisati in vrniti nazaj. Je pa res mini mini. :)

Zadnji dan našega bivanja v Londonu sem se šla ekstremne igre s Tiggopoly 12 - Park Lane. Jao, londonska prometna štiripasovnica zna biti prometna. Nikjer prehoda, še dobro, da imajo semaforji interval, da sem vmes, ko je bil par sekundni premor, zletela čez cesto v park, odkrila zakladek in ponovila grozljivo pretekavanje štiripasovnice. Uf, zakladka ni bilo težko najti, je bilo pa grozljivo gledat, kako se približujejo črni taksiji in rdeči dvonadstropni avtobusi. Joj, joj. Ampak sem preživela. Brez posledic. Razen s posledico zmagoslavja. Hehe :)

V bližini Victoria Coach station, od koder nas je avtobus peljal na letališče, je bil še en zakladek - Probably the oldest animal hospital in the world, ki smo se ga lotili, ker smo imeli ravno dovolj časa. Privezan na laks je bingljal v kotu in res je bil kar hitro odkrit. Srečali smo tudi enega geolovca, ki ima že 10.000 odkritih zakladkov. Njegovi so rekli, da je to kriza srednji let in resna obsesija. Najbrž res. Ampak v 6 letih bom tudi jaz povečala teh svojih 50 zakladkov na kakšno bolj konkretno številko. :)


Tako, toliko o mojih londonskih odkritjih. Najbrž se v London še kdaj vrnem, takrat bom pripravljena še na nove izzive. Hehe. Do takrat pa bo to vse z Velike Britanije. Aja, če vas zanimajo naša doživetja v Londonu, sem v Moji dolini pridno tipkala in objavljala fotke. :)