AB Geozakladki

Belokranjski nočni geolov

Avtor Barbi , petek, 18. oktober 2013 22:44

Že prejšnjič, ko sva se potepali po Beli krajini, sva ugotovili, da imajo tam nočni zakladek. No, takega se še nisva lotili. Do danes.

Popoldne sva zgodaj začeli na tortici in se naklepetali ter posodobili novičke. :) Potem sva šli vsaka po svoje - jest, nakupovat, tečt in se kmalu spet dobili. Pa sva se podali na drugo stran Gorjancev. Prva destinacija je bil Kal Grabrna, ki sva ga našli in sva morali samo dvakrat obrniti. :) Teta v Garminu je imela danes neko svojo ekstra čudno logiko. No, tale kal sva našli, a v njem žal nisva opazili želvic. Niti lokvanjev. Niti žab. Niti drugega rastlinja. Samo kalno vodo in vrečko, polno vode ter zakladek v njej.

A je našla rdeči +, zato je bil zakladek njen in odkrila je sledljivčka z zanimivo Sudoku nalogo. Grem še jaz pogledat. Mogoče ga pa lahko jaz logiram kot "discovered", ker sem bila pač zraven. :) A, zakaj se nisva tega spomnili že pri ostalih? Če ga ena najde, ga druga označi samo kot "discovered", pa ga imava obe v virtualni shrambi. :) Zdaj vem, da je po Sloveniji skritih 13 kartic, zato bo morda projekt naslednjega leta, da odkrijeva vse. Kaj misliš, A? Bi znalo biti zanimivo. Eno na mesec. :D

No, podali sva se naprej proti Metliki in samo enkrat obrnili. Kadar jaz vozim, vedno obračava ... sem zbirčna glede cest in parkirišč. Aja, neeeeee, dvakrat sva obrnili. Ker je enkrat teta iz Garmina hotela, da gre moj avtek po stopnicah ... ne, ne, tako se pa ne bomo igrali. :) V Metliki sva iskali Izvir Obrh, ampak je bilo temno, pa nisva nič videli in nič našli. Posledično sledi vrnitev v Metliko na kakšen lep sončen dan, ko še ne bo temno. :)

In ker se je že počasi temnilo, je bil počasi čas za najino nočno avanturo, imenovano Strašni gozd. Pa saj niti ni tako strašen, no. Je pa fajn. Vzameš svetilko in svetiš naokoli, da zagledaš kresničke. Slediš jim in najdeš navodila, ki razkrijejo, kako najdeš lokacijo dveh delnih zakladkov. Najprej sva v svetilki našli navodila, ki so razkrila, kako bova odkrili prave štore. :)

Prvi delni zakladek sva našli brez težav.

Drugi je pa na koncu poti in sva šli mimo, pa ga skoraj spregledali, dokler se nisva obrnili v pravo smer in našli zakladek, ki je ležal izven štora.

Ker je luna tako polno sijala (ja, saj vem, Luna ne sveti in ne sije, ampak odbija svetlobo ... vem, ker sem že 3. leto v 4. razredu), sva morali izkoristiti priložnost za "moonlight photo". A je bila takšne volje, da ni nastala nobena profilka, ampak sami megleni zmazki. Pač ne znam še izvajati nočnega fotografiranja. Pa stojala nimam. In smetnjak ni najboljši nadomestek stojala. :) Za silo je pa le bil.

A, hvala za prijetno popoldne/večer in upam, da si se kljub takšnemu razpoloženju spravila še k topografiji za Jakca. Bom jutri držala pesti. :)