Jaz res ne morem brez zakladkov in zdaj to že vsi okoli mene vedo, zato me že spodbujajo, da iščem. :) Recimo en primer. Sedimo na morju, klepetamo o Londonu, omenimo zakladke in takoj pade ideja, da je gotovo tudi tukaj v okolici kakšen.
Priznam, sem še hujša pacientka kot oni. Sem že doma pogledala in videla, da je na poti domov en zakladek, ampak nisem hotela težit ostalim, ki se s tem ne ukvarjajo. Pa so me oni spodbudili in smo šli.
Garmin je kazal nekaj po svoje, mi pa smo gledali table ob cesti in ubogi avto je vozil po ozki travnato - makedamski cesti. Če bi bila jaz z avtom, bi šli tam peš. Hehe. No, tako smo prišli do cerkvice Sv. Martina in Garmin je imel neko svojo pamet, jaz sem pa na pamet stikala po kamnih in travi. Kar malce grozljivo, če pomislim na kače in podobno.
K sreči je potem navigacija začela z delom in smo odkrili pravi kup kamenja. Kot zanalašč je pravi kamen "stražila" kobilica. Teh živali pa res ne maram ... sploh teh, tavelikih, letečih ... fuj, fuj, fuj. Še dobro, da sem imela 3 fante s sabo, da so mi pomagali. :)
No, našli smo celo Travel Buga - avto iz Nove Zelandije. Seveda sem ga vzela domov in danes sem mu že našla novo bivališče. :)
Avto sem še fotkala pri cerkvici, mi pa smo potem odbrzeli proti domu. Ja, fajn je tudi na dopustu nabirat zaklade. Mi je kar všeč, da sva se z A resno lotili tega projekta. Čedalje bolj zasvojena postajam. Zdaj bodo potovanja prilagojena zakladkom, kar pa sploh en bo težko, saj jih povsod po svetu dovolj.
Prijetno odkrivanje novih zakladkov vam želim! :)
Uf, po enem mesecu je že skrajni čas, da se odpihne prah na tem blogu. Očitno z A res uživava poletje in nobena od naju nima časa za tipkanje. :) Je pa kljub temu čas za zakladke. Pišem za nazaj, samo toliko, da bo arhivirano.
Nekoč, davnega 6. julija 2013, smo se A, B in N odpravile v adrenalinski park v Osilnico. Doživetja in fotke so pri A in pri B. Tukaj pa samo na hitro o zakladkih.
Prvi je bil na Hrvaški strani pri Osilnici. Do njega smo prišle peš čez čuden most in ga našle tam v ograji pri cesti. Where Kupa meets Čabranka. :)
Drugi je bil spet na Hrvaškem, tokrat je bilo potrebno čez mejni prehod. A in N nista imeli osebnih dokumentov, ampak policija nas je prijazno spustila preko meje (peš), da smo našle še enega v zidu v
Zamostu.
Potem smo pot nadaljevale v Ribnico, kjer smo pred tekom v Dolenji vasi odkrile še zaklad
Ribnica pri gradu. Ni bilo pretežko.
Fajn dan, res je bilo luštno. Ostal bo v lepem spominu, pa še trije novi zakladki so za zraven. Fino smo izkoristile prvo julijsko soboto.
Strokovna ekskurzija je bila letos v tujini - na Hrvaškem. :) Še zadnjič, preden je Hrvaška postala del EU. Ker smo imeli poleg organiziranih dejavnosti tudi prosti čas, sva lahko s sodelavcem, ki je tudi navdušen geolovec, našla dva zakladka. :)
Najprej je lazybird plezal po pečini, da je prišel do zakladka St. Euphemia ... moja obutev je bila neplezalna, sem pa opravila delo zapisovalke in fotoreporterke. Pa nekoliko tudi usmerjevalke. :) Ni bilo potrebno dolgo iskati, ko je bila škatlica že pod pečino.
Če smo že v tistih koncih, je bilo nujno potrebno poiskati še kakšen zakladek, zato sva šla iskat še enega v jamo -
Underworld. Tudi dokaj hitra najdba, brez posebnosti, razen tega, da je cela jama polna smeti - skrajno neodgovorni turisti ali domačini.
Ah, na morju je lušno, pa če iščete zakladke ali ne. V letošnjem poletju se zagotovo še vrnem na Hrvaško, pa ne nujno zaradi zakladkov. Morda pa tudi. :)
