Eh, ne da se mi razmišljat za nazaj. Ja, A in B sva od avgusta lani zagotovo pobrali kak zakladek. Pač nisva zapisali. In najverjetneje tudi ne bova. Zato začenjam kar z najnovejšim, kar je bilo vmes, naj ostane pa skrivnost. Hehe.
Torej, splezali sva na Kucelj na Čavnu, ki je visok kar 1237 m. Našli sva zakladek Kucelj na vrhu, ostale po vznožju sva pustili pri miru, ker je bil cilj pohod, zakladek pa bolj sladica.
Škatla je založena s kamni med kamni, še dobro, da se razcefrana vrečka vidi. Skoraj sva že obupali, a sva ga na koncu našli.
Že dooolgo ga nihče ni odkril. Vrečka je res v slabem stanju, zakladek pa lepo ohranjen in nič vlažen.
Upam, da bova zdaj bolj pridni z objavami. In odkrivanjem zakladkov. Sva kar malo iz forme. ;)
Del nedeljskega dopoldneva in del popoldneva je odlična priložnost, da smukneš na izlet. Če želiš v Belo krajino, pa ne veš, kam točno, si lahko pomagaš z geocachingom.
Z A sva bili po Beli krajini za pobiranje zakladkov že kar pridni, a na Sveti križ še nisva zlezli. Zato je bila danes odlična priložnost za takšen podvig.
Zakladek je dostopen peš. No, iz ene strani verjetno tudi z avtom, ampak tista, ki je opisana pri zakladku je za peš. 45 min hoje po prijetni gozdni potki in si na vrhu pri ruševinah cerkvice.
Če si huda strahopetka (kot jaz) bodo kar težave s plezanjem po lestvi na vrh razglednega stolpa, ker so stopnice že precej trhle.
Do zakladka je malo bližje, saj namig pravi: 2. nadstropje. In res takoj opaziš potencialno skrivališče, ker je nadstropje tako majhno, da je kamen v steni očiten za vsakega lovca na zaklad.
Razgled z vrha je precej gozdnat, a je zanimivo splezat gor in pogledat. :) Zanimivo je tudi plezat dol. In z "zanimivo" hočem povedat, da me je bilo res res res malo strah. Ampak sem preživela.
Prijeten izletek, ga priporočam. Na vrhu tudi knjiga za planince in štampiljke. Pa klopce in prostor za žar, če bi imeli piknik. Tud WC je urejen (na štrbunk). :) Zanimiv prostor za piknik. In če nimaš s sabo čevapčičev, pride prav tudi burek. :D
Letošnja zima je bolj pomlad kot zima. Kar ni nujno slabo. Morda prejšnji vikend ne bi po Lisci iskali zakladkov, če bi bil sneg.
Tako pa sta v zbirki dva nova zakladka. Prvi je
Lisca, ki je prav na vrhu Lisce v bližini koče.
Drugi je pa
Spring Break, ki ga je Garmin z vrha Lisce kar malo izgubil. Ampak konec dober, vse dobro.
Od oktobra imamo(jo) v Straži nov zakladek, ki je postavljen ob Kužnem znamenju. Ne ravno posrečen zakladek ... ok, lokacija je čisto fajn in lepa, lep razgled, saj te pripelje na hribček nad Stražo, kamor sicer sploh ne bi šla ... in z B sva se zgražali, ok, to je prehuda beseda, nisva našli besed, kdo sploh dejansko še obdeluje okolico teh vikendov in vinogradov, ker dostop je nikakav, sama strmina ... no, kar sem hotla reči, zakladek je malo ponesrečen, ker je kar dobro viden. In vsak, ki bo pogledal na pravo mesto, pa se ne rabi zelo trudit, ga bo s prostim očesom videl. Ni nič zadelan, nič posebaj skrit.
Ima pa B sedaj novega glasbenega potovalnega hrošča,
Accord. :)
Na MordaZadnjiPredzimski dan sva se z baparbipi odpravili v hribe. Tak je bil namen. Zadnji hribi pred snegom, pred zimo. Bohor, torej.
Po poti sva se ustavili pri B-jinem sodelavcu A-ju :), ki živi pod Bohorjem in je lastnik kar nekaj cachov v tamkajšnji okolici. Pa je ravno na ta dan imel namen postavit nov cache in itak, midve bova prvi, da bova lahko logirali FTF. :)
Veselo na pot. Po poti štirih slapov.
Prvi od slapov je bil slap
Bojanca. Blo je fantastično lepo, grozljivo, dih jemajoče, prelepo, vse v enem. Srce se nama je kar nekajkrat skoraj ustavilo in če ne bi bil A z nama, skoraj sigurno ne bi šli do konca, do slapa. Hodili smo ob potoku, vse do slapa. Ampak na koncu, ta pogled se pa splača videt.
Notri sem pustila
s*udoku TB, ki je že nekaj časa čakal pri meni, da se nekje v Sloveniji ugnezdi.
Po poti naprej je blo še mal bl skeri in ko smo prišli čisto na vrh, nad slapom, tam se odpre pa čisto drug svet. Ves čas do tu smo hodili bogu izza nogu, na vrhu pa travniki, krave, CESTA!! Noro!
Pa smo šli naprej do naslednjega slapu, slap
Pekel. Tu je A postavil svoj novi zakladek in midve sva osvojili najin prvi FTF. Nekak ni blo težko, čeprav smo zlooo stran gledali, da ne bi videli, kam je skril zakladek. :P Notri je romal še moj
Moshi Bug - Gabby, ki sem ga prinesla iz Anglije.
Tako, na vrsti je bil tretji slap v nizu A-jevih štirih slapov.
Slap Ubijavnik. Notri sem pustila
Dox EUREKA Geocoin, prav tako iz Anglije.
Od tu naprej se je pa začel mali pekel zame. :S No, nič tko hudga, ampak vsa ta hoja in prekrokan petek ... pa za nameček še utrujenost, luna, kaj jst vem kaj še vse ... pa sem bla, kakršna sem bla. Migrenična. :S
Slap Bojavnik nama ni bil usojen, ni blo signala, da bi poklicali A, ni blo dobrega dostopa, ni blo internetne povezave ... pač, ostaja za drugič. :) Je pa lep, ni kaj.
Ok, spet. Nisem ziher, slik je ogromno, dejstvo je, da Bojavnika nisva našli, se je pa tabla pojavila tule na tej slikci ... skratka, pač, samo hotla sem pokazat še kakšno sliko, čepav slapa nisva našli. :P
Sva pa našli zakladek pri koči,
Koča na Bohorju. :) Moje stanje je bilo potem, kljub klobasi (B je jedla joto :)), vedno slabše, zato je tokrat vrh Bohor odpadel. Ni blo pomoči, samo še povratek domov.
In tišina po poti ... B, oprosti! :( Nisem bla čisto prisebna.
Ok, ustavili sva se še v Krškem, da bi ujeli ribo, ampak o tem v naslednjem postu. :)
Še eno objavo moram natipkat z zamudo. :)
2. nedeljo v septembru smo izkoristili za krajši izlet v hribe. Starost udeležencev od 1,5 do 30 let. Število udeležencev: 7. Na sliki manjkajo najmanjše noge. :)
Kljub sončku ni bilo ravno vroče, a dovolj prijetno, da smo se imeli fajn in šli na vrhu Mirne gore še do razglednega stolpa in mimogrede tam našli še zakladek
Mirna gora, ki je skrival tudi presenečenje. Namreč našla sem Geocoin in ga vzela s seboj. Zdaj pri meni čaka, da se jutri z A lotiva končno enega geopopoldneva. Ker je res že čas, da gre tale kovanec naprej na pot. :)
No, ker so se 4 člani takoj po spustu v dolino odpravili domov, smo se preostale 3 užitkarice odločile, da gremo poiskat še en zakladek. In to nam je brez težav uspelo.
Dobrodošli v Beli krajini. Tako očitno skrivališče, da je bilo takoj jasno tudi obema dekletoma, ki sta teoretično "bunkljasti" dekleti. Torej res ni bilo pretežko. :)
Prijetna nedelja na belokranjski strani Gorjancev. Vredna ponovitve, zato se res veselim, da greva jutri z A spet v tiste konce. In samo zato sem zdajle natipkala dve objavi. Da bo jutri prostor za novo, brez starih grehov o preteklih zapisih. :)
Tako, A, zdaj pa veš, kje sem dobila Geocoin. :)
Avtor
Barbi
,
22:23
Nekoč, davnega 31. avgusta, sem se lotila zame precej novega podviga, imenovanega "powertrail". Služba mi je vzela preveč časa v tem mesecu, predvsem kar se tiče tipkanja in se mi ni dalo še tule pisariti. Pa je mogoče res že čas, da kaj napišem, če že ustvarjamo arhiv.
Skratka, powertrail ... to je neka pot, na kateri mrgoli geozakladkov. V praksi to zgleda tako, da je vsakih cca. 300 m nov zakladek. Skupaj z M sva se iz Rogle podala proti Lovrenškim jezerom za sprostitev in v iskanju lepih razgledov. Zaradi iskanja zakladkov se je ta pot časovno precej podaljšala. Več o samem pohodu sem pisala že v Moji dolini.
Moram priznati, da sva samo pol poti iskala zakladke, potem pa je najinemu Garminu odpovedala baterija. Očitno je bilo tudi za njega to povsem prenaporno. :) Zakladki so zanimivi, postavljeni na različne načine, da ti ne postane dolgčas in da ni prelahko. Največji problem so bunkeljni, ki jih seveda mrgoli, sploh če je tak krasen dan, kot je bil 31. avgusta.
Tule dodam spisek zakladkov, ki sva jih z M našla. Aja, moram še povedat, da je tudi M postal tako navdušen nad tem, da se je uradno tudi on logiral in začel z zbiranjem zakladkov. :)
SPP-P_J01
SPP-P-J02
Rogla - v bližini razglednega stolpa
SPP-P-J04
SPP-P-J05
SPP-P-J06
SPP-P-J07
SPP-P-H02
SPP-P-H03
SPP-P-H04
SPP-P-H05
SPP-P-H06
SPP-P-H08
SPP-P-H09
SPP-P-H10
SPP-P-H18
Skupno je to 16 zakladkov. Še približno toliko jih je ostalo neodkritih v tej smeri. Nekaj zaradi dobrih skrivališč, eden zaradi visokega skrivališča, dva zaradi premnogih bunkljev in ostali zaradi izpraznjenega Garmina. Vse to kliče na ponovitev akcije. Potem je pa po Pohorju še več smeri tega Powertraila, tako da verjamem, da se bom tja še večkrat vrnila. :)
Ker res nima smisla, da bi za vsakega posebej pisala nekaj o štorih, kamnih, podrtih drevesih, bom izpostavila samo zakladek Rogla, v katerem sem našla TB račko, ki je potem potovala z mano do vseh naslednjih in do cilja pri Lovrenških jezerih. Simpatična TB duck Claire. :) V zameno sem v škatlici pustila LogBook, ki sem ga našla na Veliki planini.
Poleg vseh teh zakladkov je na Lovrenških jezerih še en "zemeljski". To je takšne vrste zakladek, da imaš nekaj vprašanj, ki jih rešiš na kraju samem in pošlješ lastniku zakladka, ta pa ti sporoči, če si opravil nalogo ali ne. Najina naloga je bila opravljena, zato je šel na seznam odkritih tudi
Bog of Lovrenc lakes.
Pot nazaj do avtomobila je bila mnogo hitrejša, ker ni bilo treba iskati zakladkov. :) Po kosilu ob vznožju Rogle sva se vračala domov mimo Laškega, kjer sva naredila postanek in se odločila, da poiščeva še dva zakladka v Laškem. Vsak je na svoji strani ceste visoko na hribčku. Najprej sva šla do
gradu Tabor. Tam se je odvijal nekakšen dogodek, a k sreči ne v bližini zakladka. Ker je bila škatlica dovolj velika, sem se odločila, da oddam TB račko Claire. In sem jo res. Fotkala sem kodo in šment, ni bila prava. Prave kode tako nisem zabeležila in nisem mogla logirati TB-ja. Pisala sem že lastniku račke, pa ni odgovora, zdaj pa prežim na nove geocacherje, ki se logirajo, če mi lahko kdo pomaga. Zaenkrat neuspešno. :(
No, midva sva se po zaviti cesti odpravila še na drugi hrib, k cerkvici
Sv. Mihaela, kjer ni bilo večjih težav z zakladkom. Zanimivo skrivališče. :)
Tako, en dan, namenjen polnjenju mojih baterij pred začetkom novega šolskega leta, hkrati pa poln zakladkov. Na ta način se je moje skupno število odkritih kar pošteno povečalo. :) Me prav zanima, kdaj mi bo uspelo, da se spet vrnem na Roglo ... upam, da kmalu, ker je res prijetno. Čeprav je menda v prejšnjem tednu tam že zapadel prvi sneg ... brrr ...
Današnje popoldne sem izkoristila za krajši obisk naših gora in tokrat je prišla na vrsto Velika planina kot glavni cilj. Seveda sem pogledala na zemljevid za zakladke in jih tudi našla, zato je bil poleg pohoda še geolov.
Prvi je bil na Mali planini na poti proti Veliki planini. Skrit je v kamnih in s pomočjo namigov na spletni strani ga ni težko odkriti. Verjetno bi šlo tudi brez namigov, ker je kar očitno, kateri kamni so "umetno" zloženi na kupček. Morda sem pa že prava poznavalka "kamnitih" skrivališč. Hehe.
Naslednji je bil na
Veliki planini, tik pod vrhom. Res velika škatla je skrivala tudi
sledljivčka in tako je šel z mano domov sledljivček Official Logbook z lepo mislijo:
Life is not measured by the breaths we take, but by the moments that take our breath away.
Nekaj zanimivosti o tem Geocoinu, ki je trenutno v mojih rokah: na pot je šel avgusta 2009 na Nizozemskem, potem pa je bil od septembra 2010 do junija 2012 pogrešan. Na moj rojstni dan se je leta 2012 vrnil nazaj v igro potovanja po svetu, vendar ga je za 9 mesecev nekdo zadržal pri sebi in ga letos junija spet spravil na pot. Iz Španije je prišel na Veliko planino in zdaj je pri meni. Zanimivo zgodovino ima. Ko bi le znal pripovedovati svoje popotniške zgodbe ...
Tretji zakladek v tistih koncih pa je v jami pod vrhom Gradišče. Jama se imenuje
Vetrnica in je precej hladno. In pot do nje vodi strmo navzdol. Skrivnostna je tale jama, polna črnih lukenj in kapljic vode. S pomočjo spoilerja je bilo iskanje zakladka povsem enostavno, a še vedno zanimivo, sploh vhod v jamo in vse tiste stopnice do nje.
Prijetno popoldne, ki mu je manjkalo za odtenek več sončka in lepega razgleda. Ampak ne morem imeti vsega, saj vem. Zagotovo se še vrnem na kakšen tak hitri izlet tja gor med krave in planšarje. :)
10. in 11. julija sva se A in B potepali po Gorenjski. Odpravili sva se na dvodnevni izlet in gorski cilj je bil Črna prst. Vmes sva bili še na nekoliko višji Rodici, ampak o tem je že zapisano v Moji dolini, pa tudi tam, kjer Anja sanja. :) Zato bom spet samo arhivsko kratka. :)
Najin cilj je bil zakladek z imenom Črna prst, a žal ni bil na najini poti, ko sva se vračali s Črne prsti. Še dobro, da sva imeli pripravljenih nekaj rezervnih variant. Prva je bila že pred začetkom vzpona, oziroma vožnje namesto vzpona. :) Pokopališče Ukanc. Kar nekaj časa sva se vrteli in potreben je bil le pogled v pravo smer. Če bi pogledali malce prej, nama ne bi gondola ušla za eno samo minuto. In potem sva pol ure čakali naslednjo. :( Ampak zakladek je bil pa osvojen! :)
Pri sestopu s hribov sva se lotili še zakladkov pri Bohinjski Bistrici. Tako sva šli mimo še enega vojaškega pokopališča in našli zakladek
Neznani vojak. Potem je bilo pa že toliko pozno, da sva ostale prestavili na naslednji dan.
Spali sva v Srednji vasi in zajtrkovali pri Bohinjskem jezeru. Potem pa se podali na lov in po daljšem kroženju okoli dreves le ugotovili, da ptičja valilnica nima luknje, skozi katero bi vstopili ptički. In tako je bil zakladek
Bohinjsko jezero - Ribčev laz osvojen. Jupiiii! :) Tam sva dobili koordinate do še enega in tako šli k njemu.
Ta je bil
Bohinjsko jezero - Zlatorog. In sva se ga lotili. S pomočjo telefonskega klica za namige sva ga tudi našli. In v njem še TB (potovalnega hroščka), ki sva ga vzeli s seboj. Polžek je šel kar z nama do naslednjih zakladkov, ki so bili vsi premajhni, da bi se nastanil v njih, zato je šel z mano domov.
Na poti proti domu sva se ustavili še v Bohinjski Bistrici, kjer sva si ogledali še
Zoisov grad, oziroma uro, oziroma pobrali sva zakladek tam zadaj. :) Nisva se dali kapljam dežja in kljubovali slabemu vremenu.
Vreme se je izboljšalo in tako sva imeli pri
Bohinjskem predoru sonček. In srečo pri iskanju magnetnega zakladka. :)
Ustavili sva se tudi pri Bohinjska Bistrica Drive in, kjer sva srečali še enega iskalca zakladov, a nam ni uspelo. No, morda je on kasneje našel, midve nisva. Med tistimi kamenji ga pač ni bilo. Al kaj. :)
Kljub zadnjemu "razočaranju" sta bila to dva super dneva, ki ju ne bi spreminjala. Fajn družba, fajn okolje, fajn aktivnosti. Vredno ponovitve in priporočam tudi ostalim. Uživali sva, kajne, A? :)
29. 12. 2012 sva se A in B prvič odpravili na lov za Geozakladki. Ker sva že tako ali tako nameravali na Gorjance, sva kar oboje združili.
Prvi zakladek, ki sva ga iskali in našli, se imenuje Trdinova Gera. To je najin prvi zakladek sploh. Zgodovinsko! :) Nisva bili še pripravljeni na menjavo zakladkov, zato nisva ničesar vzeli ven, sva ga pa uspešno skrili pred bunklji. :)
P. S. Bunklji so/ste tisti, ki pridejo/pridete mimo in ne vejo/veste, kaj "lovci na zaklade" delajo/delamo tam.
Najin drugi zakladek je precej blizu, skrit v štoru. Njegovo ime je
E7_SLO_96. Žal nisva imeli svinčnika (začetniška nepripravljenost pač) in zato nisva vpisani, bova pa prvič, ko greva spet na Gospodično, to dolžnost opravili. :)
Uvod je uspel, zasvojeni sva, nadaljujeva ob naslednji priložnosti. :)
