Ejej, tale post že nekaj časa čaka na objavo. :S
Danes popoldne sem si privoščila mejčkn počitka, tko da sem zdej redi stedi za pisanje. ;)
B in A sva bili skupaj s kompanijo v začetku novembra v Birminghamu.
Takole in
takole je zapisala B, moja malenkost pa eno slikčasto, kratko objavo
tule. :)
Vedno kadar z B kam potujeva, sva vedno tudi v vlogi lovk na zakladke. Ne takih zakladkov na 2 nogah, no, ali pač, ampak takih, ki so skriti v kakšni luknji, žlebu ...
Takole uspešne/neuspešne smo bile ...
PS: Imeli sva pomočnico A. Naš prvi zakladek je našla kar ona. Pff ... piflarka. ;) Sej pravim,
B.Y.O.P. ? maybe je našla brez problema, medtem ko sva midve z B iskali skoraj čisto na drugem koncu. Heh, je blo pa kar mal strašljivo tole iskanje, saj je takoj za vogalom strašil en stric v pidžami, čudno opotekajoč se ...
Drugi zakladek
A bit of ... je bil malo poseben, virtualen. Potrebno se je bilo slikat z bikom in sliko naložit na net. :) Nič lažjega. Hehe, no, kdo bi si mislil, da sem rabila par dni, da sem sliko naložila gor, ker je potrebno vedet, kako se to nardi. :) Zdej vem. Najprej logiraš, da si zakladek našel, potem pa k logu priložiš sliko. Remember that za naprej. :)
Aaa, tole še nisem povedala tule ... Za moj RD sem od B in družinice P dobila
TB Angleco, ki sem jo poslala v svet. Svojo pot je začela v
Birmingham Museum & Art Gallery. Naj povem, da je tale zakladek res nekaj posebnega. Do končnega zaklada prideš čez kar nekaj soban tega muzeja, kombiniraš številke, iščeš besede, slike ... res zanimivo. Torej, mojo Angelco je nekdo (Mr Wizz) vzel iz zakladka in se trenutno nahaja z njim nekje v bližini Birminghamskega letališča. Z njo potuje, zabeležil je, da je do danes obiskala z njim kar 15 zakladkov. Ni mi jasno, zakaj je ne spusti. Hm ... mogoč mu je tko zlo všeč. :)
Ponavadi, oz. vedno, je B tista, ki skrbi za to, da pripravi spisek zakladkov, ki si jih bomo ogledale. In ko pišem jst objavo se kr mal konkretno lomim. :S
Ok, zakladek
All Mixed Up. Japonski stolp in potem finiš za neko veliko strukturo, katere se več ne spomnim. :S B, am I right? :) Tu je blo potrebno štet, kolikokrat se pojavijo besede Birmingham, city, China ... tako smo sestavile koordinate, imele še nekaj nalog, na koncu pa le našle.
Zadnje dopoldne v Birminghamu se je prikazal tak lep šonček. :) Izkoristili smo ga za ogled parka v bližini našega hostla in iskanje zakladka
Kara n Kierons Wots the POINT???? Zakladek se je nahajal pri eni od klopi in kako zanimivo ... Rozmane iz Slovenije smo "srečali", malo pred nami so vpisali svoje najdbe zakladkov. Pa mislim, da ne samo pri tem zakladku, ampak še pri katerem. Moram malo bolj pogledat v log booke, ki jih vedno pofotkamo s slikoparatom od B. :)
Čisto na koncu, pred odhodom domov, smo pa v bližini Birminghamskega letališča našle še
Side Tracker - Birmingham International in pobrale GC in TB, ki so ga (ju) malo pred nami notri dali Rozmani. :)
Še zadnji v seriji birminghamskih zakladkov, ki pa je dejansko italjanski, se je zgodil na letališlu v Trstu.
Grand TB Hotel Airport je imel kar nekaj TBjev, coinov in ringov ... itak, nisva mogli, da ne bi nekaj vzeli. :D
Ostalo je še veliiiiko zakladkov v Birminghamu, ostalo je še veliko za videt, čeprav jih je kar nekaj reklo, da v Birminghamu ni kaj za videt. O, pa je. :) Prijetno mesto, polno zakladkov. Morda ... nekoč. :)
Ko si že povsem zasvojen z zakladki, potem pogledaš, če je kakšen v bližini, kamorkoli greš. No, jaz sem že blizu te zasvojenosti. :)
Poleti sem imela otroke na počitnicah in jih peljala v Klevevž, spotoma pa še pobrala en zakladek in v njem pustila Travel Buga - polžka, ki sva ga z A našli v Bohinju. Polžek je še vedno tam. Naj ga gre kdo iskat in ga kam preseli, da mu ne bo preveč dolgčas. :)
Potem pa sem konec julija odpotovala v London, opremljena z navigacijo, aplikacijami za geocaching na sopotnikovem telefonu in s spiskom le nekaterih zakladkov, ker so moji sopotniki delno bunklji in jim ni bil glavni cilj odkrivanje zakladkov. Ampak so vseeno podpirali moje odkrivanje in aktivno sodelovali. Hehe :)
Naj na hitro predstavim londonske zakladke, ki sem jih odkrila.
Prvi je bil
Three London Icons ... pač tipično turistični. :) ni ga bilo težko najti, ker je lahek namig in natančne koordinate. Hitra najdba in lepo pogled na Big Ben in London Eye. Pa še rdeča govorilnica. Itak. :)
Naslednji je bil v bližini našega hostla in se imenuje
Bayswater Tube. Tudi tega ni bilo težko najti, je pa res, da smo začeli iskati pri napačnem znaku. P kot parkirišče. :) Pa se je izkazalo, da je P kot Porchester Terrace. Od tam naprej pa z lahkoto. Magnetni so fajn, ker ni treba po grmovju iskat.
Tretji je bil na vrsti čez dva dni. Hja, ta
Covent Garden ima pa dobro zgodbo. Na internetu je pisalo, da ga je nekdo ponoči vračal na svoje mesto in je padel skozi ograjo. Hmm ... smo šli pogledat, če so ga morda že rešili in ravno takrat so na drugi strani ograje pospravljali dvorišče. Ko so umikali palete, smo mi kukali skozi ograjo in zagledali črno škatlico. Uuuu, izgubljeni zakladek. Prosila sem enega od delavcev, če mi lahko poda črno škatlico, ki mi je padla in prijazno mi jo je podal. Wiiii, rešili smo zakladek. :) Podpisali smo se noter in dodali, da smo ga rešili, potem pa ga vrnili na prvotno mesto. Bravo mi!
Pred Covent Gardnom sem tisti dan dopoldne sama odkrila enega nano, ali po slovensko: pici mici zakladek v bližini Tower of London:
From a swan to the canary. S pomočjo opisa hitro najdeš lokacijo, ampak bunkljev kar mrgoli. Dvakrat sem bila prepričana, da bom srečala geocacherje, ampak so se morda oni ustrašili, da sem jaz kakšen bunkelj, ki tam stoji kar tako za šalo. :) Skratka, uspela sem ga najti, se vpisati in vrniti nazaj. Je pa res mini mini. :)
Zadnji dan našega bivanja v Londonu sem se šla ekstremne igre s
Tiggopoly 12 - Park Lane. Jao, londonska prometna štiripasovnica zna biti prometna. Nikjer prehoda, še dobro, da imajo semaforji interval, da sem vmes, ko je bil par sekundni premor, zletela čez cesto v park, odkrila zakladek in ponovila grozljivo pretekavanje štiripasovnice. Uf, zakladka ni bilo težko najti, je bilo pa grozljivo gledat, kako se približujejo črni taksiji in rdeči dvonadstropni avtobusi. Joj, joj. Ampak sem preživela. Brez posledic. Razen s posledico zmagoslavja. Hehe :)
V bližini Victoria Coach station, od koder nas je avtobus peljal na letališče, je bil še en zakladek -
Probably the oldest animal hospital in the world, ki smo se ga lotili, ker smo imeli ravno dovolj časa. Privezan na laks je bingljal v kotu in res je bil kar hitro odkrit. Srečali smo tudi enega geolovca, ki ima že 10.000 odkritih zakladkov. Njegovi so rekli, da je to kriza srednji let in resna obsesija. Najbrž res. Ampak v 6 letih bom tudi jaz povečala teh svojih 50 zakladkov na kakšno bolj konkretno številko. :)
Tako, toliko o mojih londonskih odkritjih. Najbrž se v London še kdaj vrnem, takrat bom pripravljena še na nove izzive. Hehe. Do takrat pa bo to vse z Velike Britanije. Aja, če vas zanimajo naša doživetja v Londonu, sem v
Moji dolini pridno tipkala in objavljala fotke. :)
