Deževen petek v Krškem

Avtor Barbi , petek, 31. maj 2013 23:02

Pomlad. Dež. Sivo. Mrzlo. Konec maja. Čudno. :) Ampak to že vsi vemo in občutimo. :)

A in B sta potrebovali klepetalni izletek, pa sva šli v lov. Tokrat v Krško. Zakaj? Ker je več zakladkov na kupčku (večja verjetnost, da najdemo vsaj enega) in ker greš v primeru dežja na čaj/kakav in se pretvarjaš, da je november, ne pa konec maja. :)


Pa sva šli. Petkovo popoldne, nekaj dežja na poti in potem zagnano iskanje prvega zakladka pri mostu. Joj, kolikokrat sva šli čez cesto! Nisem več štela na koncu. Pa kukanje v nabiralnik, pa pod polico, pa po ograji, pa pod koriti za rože, pa pa pa ... na koncu sva obupali in res nisva več vedeli, kam se še lahko skrije magnetni zaklad, ker res nisva videli več nobene variante, pa še GPS je imel (spet!) prazno baterijo in je nekaj mešal koordinate ... eh, brezveze. Da ne govorim, da sta naju policistki opazovali. Pa vsi mimovozeči in mimoidoči tudi. Kar hecno. :)

Dobro, prvi pač ni prinesel sreče. Drugi bo lažji. Južna železnica. Prispeva na cilj. Imava koordinate. Najdeva steber. Kovina - OK, magnet bo lahko pritrjen. Iščeva. Nič. Nič. Nič. Bereva namige na internetu. Ideja - na most je treba! Neuspešna ideja. Namig: skakali kot šimpanzi ... nisva poskusili. Hmm ... vogali ... cel kup vogalov, pa hkrati nikjer nobene škatlice. Prezahtevno za naju. :( Sva obupali. Spet.

V tretje gre rado. Pionirska MHE. Ne bom govorila, kam naju je vozila Micka ... kakšna cesta. Zavij desno, pa ni kam zaviti. Potem sva prišli nekam v hribe. Čudna cesta. Pa sva šli po deževnem (ne tropskem) gozdu. In blatu. Med polži. Belimi. Fuj. Sem omenila blato? :) Kamnita stena ... škarpa? Kamni? Ni pravo ... ah, nima smisla, nazaj k avtu je treba.

Tako nekako sva doživljali Krško. Ni preveč fajn, kajne? Zato sploh nisva razmišljali o dimnikih in zakladku, kjer je treba računati neke zadeve s soncem in kaj vem čim še. Ajoj, to bi bilo preveč za petkovo popoldne. Zato je bilo najino edino upanje Mencigerjeva hiša. Pri hiši v starem mestnem jedru bova pa vendarle našli ta presneti magnetni zakladek. Vsaj enega, no. In res ... ni trajalo dolgo, ko sva se že mučili s tem, kako dobiti listek iz posodice. In je uspelo in sva se podpisali in bili tako veseli, da sva prenehali z iskanjem, dokler je Krško pustilo še približno dober vtis. :)

Najbrž se še vrneva v Krško, ker je
a) dokaj blizu,
b) skritih še dovolj zakladkov,
c) bova morda tako kot večina drugih tudi midve v drugo ali tretje odkrili tisti zaklad na mostu ... ali železnici.

Zaželjena bo še kakšna okrepitev za družbo. In preračunavanje višine dimnika in nekih sončnih nevemkajže. :)

Zanimivo, kratko, sladko

Avtor anja , ponedeljek, 27. maj 2013 23:07

Zgodila se je nova trojica. :) A in B se je v soboto zvečer pridružila še N in skupaj smo se podale novim podvigom naproti.


In ja, Vinji vrh me ne bo videl več. Sploh. Vsaj takrat ne, ko bom iskala zakladke. V soboto sem bila tretjič tam in iskala tale zakladek, pa, tako zadnje dvakrat, tudi tokrat nisem/nismo bile uspešne. Mat kurja! Ne grem se več s tem Vinjim vrhom. 


Pa je blo treba popravt vtis. S takšnim veseljem, kot smo šle v to iskanje ... ga en neosvojen zakladek že ne bo pokvaril. Zato smo nadaljevale proti Trški gori. Na poti do tja smo našle zakladek, ki se imenuje Žalost in veselje



Potem pa brž na Trško goro, kjer je zakladek menda obnovljen, al kako. Malo spretnosti, predvem pa so dodatni centimetri končno prišli prav. Zakaj? Pogled na slikco. :) PS: Da ne bo zamere, hvala za vse podstavljene roke, glave, ramena, vzpodbudne besede, zabeležene fotografije. Priznam, brez vaju ne bi zmogla. ;) (Če slikc še ni, malo počakaj, Barbi jih prilepi takoj, ko se izkoplje iz šolskih priprav. :) ... evo, povratek z govorilnih ur in že so fotke tukaj. :))

Eh, ob desetih zvečer je bila noč še mlada, čeprav je bilo za naslednji dan v planu zgodnje ustajanje ... na Grm je pa še blo treba it. Zanimiv namig, vsekakor hitro ugotoviš, kaj je z namigom mišljeno. :)

Dva zakladka smo lahko osvojile skorajda iz avta. Štiri žmigavce, postanek ob cesti, hop po zakladek, fotkanje, hop v avto in gremo naprej. :)

Zanimivo, kratko, sladko.

Zakladek iz primorske

Avtor anja , sobota, 25. maj 2013 17:37

Četrtek in ura je 20.30. Za nama je potepanje po obali Portoroža, dobro sva se najedli, naklepetali, potračali, potožili ena drugi ... in se N spomni, da sva govorili o iskanju zakladkov. Za danes sva jih imeli nekaj v mislih. Ura je pozna za zakladke in dneva bo ravno še približno pol urce. Kaj, kaj, hitro, akcija ... kolkr se N lahko hitro zrihta. Hja, potrebnih je bilo ene 15 minut, pa sva šibali do najbližjega zakladka v Strunjan, ki se imenuje Stjuža.


Našli brez večjih problemov, treba je blo it na kolena, še dobro, da je imela N oblekco, ker brez tega bi težko prišle do zakladka. ;) Hec, hec. :)


Tisti, ki so ta zakladek že našli pišejo o lepi okolici ... no, midve te lepe okolice nisva videli ... bolj je spominjalo na kup smeti, packarijo v stoječi vodi in mlakužo. Zakladek pa najden. 

Kamnik in Brnik

Avtor Barbi , sreda, 22. maj 2013 16:41

A in B komaj čakava kakšen hribovski pohod. In sobota je bila namenjena temu. Cilj: Golica - maj, narcise, itak. V petek pa tak mraz in dež, da je vse skupaj dobesedno splavalo po vodi. No, ne vse skupaj, ampak pohod na Golico pa je zaradi zaskrbljenosti nad razmočenim terenom za naju odpadel.


K sreči je ostala sobota rezervirana za naju in tako sva se zjutraj podali v Kamnik (ker je pač lep kraj) na lov za zakladki.

Najprej sva parkirali v mestu in se podali raziskovat Kamnik po navodilih zakladka KAMN(I)K. Super zanimiv zakladek, ker te vodi po celem mestu in potem šteješ luči, gledaš tunel, vodnjak, šteješ trikotna okna, pa delfine, pa malo odštevaš, pa tako. Zanimivo. Vse to z namenom, da dobiš končne koordinate.

In ko sva hodili proti Glavnemu trgu, sva slišali, da se v mestu nekaj dogaja. Že prej nama je bilo nekaj sumljivo, ker je bilo polno redarjev, potem v mestu pa sva odkrili, kaj je razlog temu - Mednarodna revija starodobnih vozil. Kako fajn. :) Pa precej ljudi, pa živa glasba, pa jagode in šparglji, pa še sonček ... super živahno mesto je bil tale Kamnik. Pa kakšni avtomobili. In ujemajoče oblečeni ljudje v njih. Zakon. :)


Po poti naprej proti Maistrovi rojstni hiši sva šli mimo bolšjega sejma ali garažne razprodaje ali obupanih prodajalcev, ki prodajajo res vse mogoče, da kaj zaslužijo. Ampak res vse mogoče. In kar misliš, da bi bilo nemogoče prodat. Tudi to imajo. :) Vprašanje je samo, če prodajo. :)

Kamniški zaklad ima nekoliko otožen končni prizvok, ker sva namreč prispeli do ptičje hišice iz namiga in izračunali prave koordinate in brali komentarje drugih in bilo zagotovo prepričani, da sva na pravem kraju, ampak razen smeti (od jajc, steklenic do injekcij) žal nisva odkrili. Tako da je zaenkrat ta zakladek za naju neodkrit. Žal. Se bova vrnili kdaj drugič, če nama morda uspe, zdaj ko točno veva, katera ptičja hišica je prava. :)

Z avtom sva odšli naprej proti Tunjicam. Tam sta dva zakladka. V resnici trije, ampak to sem ugotovila šele, ko sem že prišla domov, koordinate sem izpisala samo za dva. :( Pa nič zato. Ker je bilo najino iskanje uspešno. Dvakrat, pa še bonus zraven. :) Najprej sva našli zakladek Panorama View in se spretno "kamuflirali" pred bunkeljni v bližini. Pač dve dekleti, ki sedita na cestni zaščitni ograji. Hehe. :)

Potem sva se na poti nazaj vrnili še do Waypoint to Panorama View 1. Ni bilo težko poiskati zakladka pri rožicah.

Ampak naju so bolj kot tiste nasajene rožice pritegnile bele ivanjščice na travniku. En tak mini nadomestek belih narcis na Golici. :) Ni bilo treba dolgo pomišljati, če se bova fotkali ali ne. Seveda sva se. In nastale so super luštne fotke. Seveda, rožice so pač luštna stvar. Take in drugačne. :)

Nato sva nadaljevali pot proti Brniku, ker sva želeli poiskati hotel za potujoče hrošče. Haha. :) Travel Bug Hotel oziroma TB Hotel Aerodrom Ljubljana. Po kroženju z avtom in iskanju med drevesi sva ga le odkrili in v njem sta bila dva TB. Vedeli sva le to, da je treba potovalne hrošče preseliti, zato sva vzeli vsaka svojega in zabeležili njun odhod. :)

Ampak, opala, kasneje sva prebrali, da imajo ti letališki hrošči posebno nalogo - zapustiti Slovenijo z letalom, zato so v bližini letališča. Upsasa. Zdaj bova pa morali na pot - tako ali drugačno - nazaj na Brnik ali z letalom na lepše. Jaz se nagibam k drugi varianti. Vse za TB. :)

Aja, kaj je glavna "štorija" tega najinega raziskovanja. Moj Garmin je bil neznano kje založen, Anjin je imel prazno baterijo, Google map pa žal ni dovolj za iskanje. Tako da sva iskali lokacije v nizkobaterijskih razmerah. :) In verjetno tudi zato nisva nobene druge odkrili (niti sploh iskali) na letališču. 

Kljub vsemu je bil najin izkupiček dober - 3 zakladki od 4, 1 koordinate, 2 potovalna hrošča in fantastičen dan, zaključen s pico oziroma solato v domači Atmosferi. Dan, vreden ponovitve, morda z malenkost manj oblački in malenkost lepšim pogledom na gore. Ampak vsega pač ne moremo imeti. :)


Zaklad iz New Yorka

Avtor Barbi , sobota, 18. maj 2013 20:27

Sliši se kot kakšen filmski naslov, videti je bilo pa res filmsko. :)

Prvomajske praznike in nekaj dni dopusta sem izkoristila za oddih na drugi strani velike luže. Odpravila sem se v New York, kjer sem se imela res fantastično (v Moji dolini je/bo nekaj več fotk in besed o tem dopustu). In ker je Geocahing moja nekakšna nova zasvojenost, sem si res želela, da bi imela vsaj en zakladek še iz tistega konca sveta.

Brez navigacije in samo z zemljevidom sva s sopotepinko iskali zakladke. Za enega virtualnega sva šteli obraze (ups, še nisem poslala odgovora). Potem sva iskali enega pri veliki ponvi. Žal neuspešno.


Vendarle pa se nama je sreča nasmehnila pri zakladku, ki se imenuje Where to sit. Z lahkoto sva našli mizo in stole izredno zanimive oblike. Malce sva morali počakati, da se je en bunkelj odmaknil. Drugi je vztrajal s telovadbo, tako da sva ga kar ignorirali. :)


Namig je bil preprost, sedli sva na pravi stol.

Potem pa sva iskali kot nori. Lezli sva po tleh in s fotoaparatom poslikali skoraj celo površino mize od spodaj. In to se je obrestovalo. :)
Našla sem mini pici mici posodico, iz katere sem komaj spraskala ven tisti listek in se podpisala.


Pod mizo je ta zakladek pritrjen na ježka. Super ideja!

Skratka, jaz se lahko pohvalim z zakladkom iz New Yorka. Pa kakšno veselje, ko sem ga odkrila. Kot mali otrok. Tale geocaching me vrača nazaj med otroke, ko se vsakega zakladka tako razveselim. Ah, kakšne traparije pišem. Saj sem še mali otrok, nič me ne vrača nazaj. :)

Naslednjič greva na tuje pa obe iskalki zakladov tega kotička, prav, A? Pa še kakšna N gre lahko zraven, da bo še bolj zabavno, ko bomo kar trije otroci vriskali zaradi odkrivanja posodic z listki. :)

Prelepa sobota

Avtor anja , sobota, 4. maj 2013 21:43

Sobotno dopoldne v popolni skavtski družbi ...
popoldne pa se je nadaljevalo z iskanjem zakladkov po dolenjski. Dva od teh je B že našla v drugi družbi ... no, tokrat sem prišla tudi jaz do teh zakladkov. Tako nama ostane nekaj več za skupno iskanje. A in B zakladki namreč. :D

B, komaj pa čakam na tvoje objave iz New Yorka. Prepričana sem, da si našla kar nekaj zakladkov. Le pridno poročaj. Se pa bojim, da bodo ti ostali resnično samo tvoji. Ti ne bom šla konkurirat. :)

Na lov smo se ponovno podali v zasedbi N in A, popihali pa smo jo tokrat v Šmarješke Toplice, kjer sta na razmaku le nekaj deset metrov kar dva zakladka.



Nekako to ni bilo zadosti, ker so bili zakladki najdeni razmeroma hitro (glede na prejšnje izkušnje :)), zato je padla ideja po še ... In boljše skoraj da nismo mogli narediti. Šibali smo proti Klevevžu. Hja, veliko sem slišala o Klevevžu, ampak da je pa ta kraj tako, tako zelo lep, tega pa nisem vedla. Pa kako močno vse diši po čemažu. No, doma, ko tole mami packa, mi prav nič ne diši. Tam pa je tole vse skupaj tako lepo in romantično. Hja, ja. :)


Pa še nekaj ostalih utrinkov ... tole je pogled iz Vinjega vrha, kjer smo ponovno iskali točko, pa je nismo našli. No, o tem koliko smo eni iskali, bi se dalo ... ;)


Še tole ... Če se kdo odpravlja v Škocjan h Knobleharju na njihov najboljši sladoled naj samo povem, da ga  očitno letos še ne delajo. Postregli so nam le z navadnim kupljenim sladoledom (no, meni ni bil tako slab, so nekatere druge stranke bolj zahtevne :)). Predno grem ponovno tja na sladoled, se bom prepričala, če imajo tistega ta pravega. :)


Pozdravčki od nas treh.