AB Geozakladki

Deževen petek v Krškem

Avtor Barbi , petek, 31. maj 2013 23:02

Pomlad. Dež. Sivo. Mrzlo. Konec maja. Čudno. :) Ampak to že vsi vemo in občutimo. :)

A in B sta potrebovali klepetalni izletek, pa sva šli v lov. Tokrat v Krško. Zakaj? Ker je več zakladkov na kupčku (večja verjetnost, da najdemo vsaj enega) in ker greš v primeru dežja na čaj/kakav in se pretvarjaš, da je november, ne pa konec maja. :)

Pa sva šli. Petkovo popoldne, nekaj dežja na poti in potem zagnano iskanje prvega zakladka pri mostu. Joj, kolikokrat sva šli čez cesto! Nisem več štela na koncu. Pa kukanje v nabiralnik, pa pod polico, pa po ograji, pa pod koriti za rože, pa pa pa ... na koncu sva obupali in res nisva več vedeli, kam se še lahko skrije magnetni zaklad, ker res nisva videli več nobene variante, pa še GPS je imel (spet!) prazno baterijo in je nekaj mešal koordinate ... eh, brezveze. Da ne govorim, da sta naju policistki opazovali. Pa vsi mimovozeči in mimoidoči tudi. Kar hecno. :)

Dobro, prvi pač ni prinesel sreče. Drugi bo lažji. Južna železnica. Prispeva na cilj. Imava koordinate. Najdeva steber. Kovina - OK, magnet bo lahko pritrjen. Iščeva. Nič. Nič. Nič. Bereva namige na internetu. Ideja - na most je treba! Neuspešna ideja. Namig: skakali kot šimpanzi ... nisva poskusili. Hmm ... vogali ... cel kup vogalov, pa hkrati nikjer nobene škatlice. Prezahtevno za naju. :( Sva obupali. Spet.

V tretje gre rado. Pionirska MHE. Ne bom govorila, kam naju je vozila Micka ... kakšna cesta. Zavij desno, pa ni kam zaviti. Potem sva prišli nekam v hribe. Čudna cesta. Pa sva šli po deževnem (ne tropskem) gozdu. In blatu. Med polži. Belimi. Fuj. Sem omenila blato? :) Kamnita stena ... škarpa? Kamni? Ni pravo ... ah, nima smisla, nazaj k avtu je treba.

Tako nekako sva doživljali Krško. Ni preveč fajn, kajne? Zato sploh nisva razmišljali o dimnikih in zakladku, kjer je treba računati neke zadeve s soncem in kaj vem čim še. Ajoj, to bi bilo preveč za petkovo popoldne. Zato je bilo najino edino upanje Mencigerjeva hiša. Pri hiši v starem mestnem jedru bova pa vendarle našli ta presneti magnetni zakladek. Vsaj enega, no. In res ... ni trajalo dolgo, ko sva se že mučili s tem, kako dobiti listek iz posodice. In je uspelo in sva se podpisali in bili tako veseli, da sva prenehali z iskanjem, dokler je Krško pustilo še približno dober vtis. :)

Najbrž se še vrneva v Krško, ker je
a) dokaj blizu,
b) skritih še dovolj zakladkov,
c) bova morda tako kot večina drugih tudi midve v drugo ali tretje odkrili tisti zaklad na mostu ... ali železnici.

Zaželjena bo še kakšna okrepitev za družbo. In preračunavanje višine dimnika in nekih sončnih nevemkajže. :)