S temile objavami počasi, počasi padam na moje stare tirnice, ko sem se znala razpisat. :P Mogoč pa še kdaj zagrizem v to jabolko. :)
Zadnji geo lov se je dogajal v ponedeljek po službi. Kakšen ponedeljek, včeri se je to dogajalo. Ja, to je bil ponedeljek. :) Kako pak, A je spet jedla v avtu po poti.
Tokrat smo jo mahnile proti Mirni Peči, kjer sem (A :)) enkrat že bila, pa brez velikega uspeha.
Aha, še pred Mirno Pečjo se je B na hitro vpisala v zakladek Hmeljnik. Zakaj na hitro? Okolica zakladka je močno zaraščena. Na muč. In itak vse sorte gomazi notri v tej travi. :S Nič čudnega, sej že dva meseca ni blo nikogar blizu, da bi se vpisal.
No, to pa je tale zakladek
Mirna Peč, ki ni bil tako zelo enostaven. Še ko sva vedeli kje je, se nama je zdel zelo težek. Priznam, brez pomoči ni šlo. Hvala B family. :) In bojda se rada sklanjam na vse mogoče konce. No, do zdaj nisem bila pozorna na to. :)
Tudi zakladek
Temen'ca smo iskali zadnjič z N in A, pa ni šlo. No, kombinacija z B je očitno dobitna. ;) Našli. Seveda po zaslugi B. Jst sem bila z mojo kriplasto nogo mal štorasta za v breg in lazenje pod vejami. :)
Uf, že peti zakladek za eno popoldne. Kar dober uspeh! Zakladek
Vrhpeč Sv. Ana je predstavljal kar dober zalogaj. En kup, mah ne en kup, veliko kupov ravno idealnih skal, kjer bi se zakladek lahko nahajal. B je lepo palčkala ... zanimiva beseda, se kar poda k temu početju odganjanja pajkov in odstiranja listja iz morebitnega gnezda zakladka. :) Čisto, čisto, čisto malo pomoči sva rabili. ;) Skoraj nič. :P
Kolkr mi je Zijalo všeč, mi zakladek
Zijalo ni tako zelo všeč. Koordinate, sestavljene iz delnih koordinat, prejetih na prejšnjih zakladkih, pripeljejo do prve lesene brvi in ne do mosta, kjer se je potek zakladek dejansko nahajal. Tko sta dve možnosti. Ali je zakladek postavljen narobe, ali sva pa midve mal zamočili. :S :P
No, in kaj ugotovim, ko se vpisujem v komentarje za ta zakladek. N1na_f hvala lepa za te prečudovite besede v komentarju. ;) In še nekaj. Haha! Jst sem tokrat prišla do tega zakladka čisto nič na blef (no, am ... ), pač pa sem poiskala vse zakladke v okolici. ;) Ups, ja, z B sva skupaj poiskali. :D
Dovolj si ga bodi za to popoldne. Kar 6 najdenih zakladkov! Tako, misija Mirna Peč zaključena. :D
Navaden delavni petek. Ena je dopoldne preživela v urejanju slik/filmčkov/objav/branju knjig, druga je bila po skavtsko-študentskih opravkih, tretja pa le v službi. :) Vsaka po svoje.
Popoldne pa po kratkem predahu ponovno skupaj. NBA.
Ojoj, trenutno sem pred malo dilemo. Danes je nastalo ogroooooomno fotografij. In za spomin tule zalepiti le nekaj teh ... no go. Torej, danes si bom privoščila. ;) Bom naredila objavo kot eno slikanico. :D
Kako smo začele? Tako, da smo hotele rešiti Novo mesto pred katastrofo. Šoferka med čakanjem na semaforju je junaško skočila iz avta in iz ceste umaknila začasni prometni znak, ki je ležal sredi ceste. ;)
Občutek v avtu je bil, kot da bi bile storm chaserke, šle smo namreč direktno v jedro nevihte. Hja, malo pred Mokronogom nas je ujela toča. Pa ni blo hudga. Nismo odnehale.
Na Žalostni gori zakladka žal nismo našle, smo pa imele nekaj zanimivih prigod. To naj ostane samo za nas tri. ;) Tudi pri toplerju nismo imele sreče.
Grad Mirna je bil prvi današnji zakladek. B je imela s seboj TB avto mini*, vendar tale zakladek ni bil čisto primeren zanj.
Zanimiv je zakladek z zanimivim "imenom" ... zeeeeloooo lepa je okolica zakladka
012345 na poti iz Mirne proti Trebnjem. Zakladek ima tudi zanimivo zgodovino. Tako romantično in ... zanimivo. ;) Svojo pot proti UK piše tudi B-jin TB, ki bo imel mogoče pri naslednjem premiku kaj več sreče s pogledom na morje. :)
Hja, tu pa se začne ... fotošuting. :D
Am, mal sem preizkusla, če uspem priti na drugo stran. Je kar šlo. ;)
Še, še, še je slik na zalogi. :P
Pod Vrhom Trebnje smo ujele lepe sončne žarke. In ker smo hotle od tega še več in upale na še lepši razgled na vrhu, smo dobile, kar nam je pripadalo. Ja, preveč smo hotle, dobile pa manj. :) Ampak slike so bile vseeno lepe. Zakladek
Vrh Trebnje smo našle. Je pa tu tudi ena velika geografska značilnost. Točno na tem mestu poteka 15. poldnevnik.
Midve z N sva zakladek
H1 že našli pred časom. Svoj pečat je šla v blokec zapisat še B. Evo, zdaj smo kompletne. :) V okolici Trebnjega pa ostaja še nekaj malega zakladkov. Morda jih poberemo kdaj na poti v Ljubljano.
Danes je bilo res divje. Doživele nešvoh točo, dež, nevihto, sonce, smeh in solze ... ;) Ne, solz ni blo ... bilo pa je noro, odlično, super lepo. :D
*mal sem narobe zapisala. B ni imela s seboj TB polžek (tega je že pred časom oddala), ampak angleškega avtomobilčka mini. Se opravičujem za napako. :D
Jaz res ne morem brez zakladkov in zdaj to že vsi okoli mene vedo, zato me že spodbujajo, da iščem. :) Recimo en primer. Sedimo na morju, klepetamo o Londonu, omenimo zakladke in takoj pade ideja, da je gotovo tudi tukaj v okolici kakšen.
Priznam, sem še hujša pacientka kot oni. Sem že doma pogledala in videla, da je na poti domov en zakladek, ampak nisem hotela težit ostalim, ki se s tem ne ukvarjajo. Pa so me oni spodbudili in smo šli.
Garmin je kazal nekaj po svoje, mi pa smo gledali table ob cesti in ubogi avto je vozil po ozki travnato - makedamski cesti. Če bi bila jaz z avtom, bi šli tam peš. Hehe. No, tako smo prišli do cerkvice Sv. Martina in Garmin je imel neko svojo pamet, jaz sem pa na pamet stikala po kamnih in travi. Kar malce grozljivo, če pomislim na kače in podobno.
K sreči je potem navigacija začela z delom in smo odkrili pravi kup kamenja. Kot zanalašč je pravi kamen "stražila" kobilica. Teh živali pa res ne maram ... sploh teh, tavelikih, letečih ... fuj, fuj, fuj. Še dobro, da sem imela 3 fante s sabo, da so mi pomagali. :)
No, našli smo celo Travel Buga - avto iz Nove Zelandije. Seveda sem ga vzela domov in danes sem mu že našla novo bivališče. :)
Avto sem še fotkala pri cerkvici, mi pa smo potem odbrzeli proti domu. Ja, fajn je tudi na dopustu nabirat zaklade. Mi je kar všeč, da sva se z A resno lotili tega projekta. Čedalje bolj zasvojena postajam. Zdaj bodo potovanja prilagojena zakladkom, kar pa sploh en bo težko, saj jih povsod po svetu dovolj.
Prijetno odkrivanje novih zakladkov vam želim! :)
Avtor
Barbi
,
23:21
Ko si že povsem zasvojen z zakladki, potem pogledaš, če je kakšen v bližini, kamorkoli greš. No, jaz sem že blizu te zasvojenosti. :)
Poleti sem imela otroke na počitnicah in jih peljala v Klevevž, spotoma pa še pobrala en zakladek in v njem pustila Travel Buga - polžka, ki sva ga z A našli v Bohinju. Polžek je še vedno tam. Naj ga gre kdo iskat in ga kam preseli, da mu ne bo preveč dolgčas. :)
Potem pa sem konec julija odpotovala v London, opremljena z navigacijo, aplikacijami za geocaching na sopotnikovem telefonu in s spiskom le nekaterih zakladkov, ker so moji sopotniki delno bunklji in jim ni bil glavni cilj odkrivanje zakladkov. Ampak so vseeno podpirali moje odkrivanje in aktivno sodelovali. Hehe :)
Naj na hitro predstavim londonske zakladke, ki sem jih odkrila.
Prvi je bil
Three London Icons ... pač tipično turistični. :) ni ga bilo težko najti, ker je lahek namig in natančne koordinate. Hitra najdba in lepo pogled na Big Ben in London Eye. Pa še rdeča govorilnica. Itak. :)
Naslednji je bil v bližini našega hostla in se imenuje
Bayswater Tube. Tudi tega ni bilo težko najti, je pa res, da smo začeli iskati pri napačnem znaku. P kot parkirišče. :) Pa se je izkazalo, da je P kot Porchester Terrace. Od tam naprej pa z lahkoto. Magnetni so fajn, ker ni treba po grmovju iskat.
Tretji je bil na vrsti čez dva dni. Hja, ta
Covent Garden ima pa dobro zgodbo. Na internetu je pisalo, da ga je nekdo ponoči vračal na svoje mesto in je padel skozi ograjo. Hmm ... smo šli pogledat, če so ga morda že rešili in ravno takrat so na drugi strani ograje pospravljali dvorišče. Ko so umikali palete, smo mi kukali skozi ograjo in zagledali črno škatlico. Uuuu, izgubljeni zakladek. Prosila sem enega od delavcev, če mi lahko poda črno škatlico, ki mi je padla in prijazno mi jo je podal. Wiiii, rešili smo zakladek. :) Podpisali smo se noter in dodali, da smo ga rešili, potem pa ga vrnili na prvotno mesto. Bravo mi!
Pred Covent Gardnom sem tisti dan dopoldne sama odkrila enega nano, ali po slovensko: pici mici zakladek v bližini Tower of London:
From a swan to the canary. S pomočjo opisa hitro najdeš lokacijo, ampak bunkljev kar mrgoli. Dvakrat sem bila prepričana, da bom srečala geocacherje, ampak so se morda oni ustrašili, da sem jaz kakšen bunkelj, ki tam stoji kar tako za šalo. :) Skratka, uspela sem ga najti, se vpisati in vrniti nazaj. Je pa res mini mini. :)
Zadnji dan našega bivanja v Londonu sem se šla ekstremne igre s
Tiggopoly 12 - Park Lane. Jao, londonska prometna štiripasovnica zna biti prometna. Nikjer prehoda, še dobro, da imajo semaforji interval, da sem vmes, ko je bil par sekundni premor, zletela čez cesto v park, odkrila zakladek in ponovila grozljivo pretekavanje štiripasovnice. Uf, zakladka ni bilo težko najti, je bilo pa grozljivo gledat, kako se približujejo črni taksiji in rdeči dvonadstropni avtobusi. Joj, joj. Ampak sem preživela. Brez posledic. Razen s posledico zmagoslavja. Hehe :)
V bližini Victoria Coach station, od koder nas je avtobus peljal na letališče, je bil še en zakladek -
Probably the oldest animal hospital in the world, ki smo se ga lotili, ker smo imeli ravno dovolj časa. Privezan na laks je bingljal v kotu in res je bil kar hitro odkrit. Srečali smo tudi enega geolovca, ki ima že 10.000 odkritih zakladkov. Njegovi so rekli, da je to kriza srednji let in resna obsesija. Najbrž res. Ampak v 6 letih bom tudi jaz povečala teh svojih 50 zakladkov na kakšno bolj konkretno številko. :)
Tako, toliko o mojih londonskih odkritjih. Najbrž se v London še kdaj vrnem, takrat bom pripravljena še na nove izzive. Hehe. Do takrat pa bo to vse z Velike Britanije. Aja, če vas zanimajo naša doživetja v Londonu, sem v
Moji dolini pridno tipkala in objavljala fotke. :)
10. in 11. julija sva se A in B potepali po Gorenjski. Odpravili sva se na dvodnevni izlet in gorski cilj je bil Črna prst. Vmes sva bili še na nekoliko višji Rodici, ampak o tem je že zapisano v Moji dolini, pa tudi tam, kjer Anja sanja. :) Zato bom spet samo arhivsko kratka. :)
Najin cilj je bil zakladek z imenom Črna prst, a žal ni bil na najini poti, ko sva se vračali s Črne prsti. Še dobro, da sva imeli pripravljenih nekaj rezervnih variant. Prva je bila že pred začetkom vzpona, oziroma vožnje namesto vzpona. :) Pokopališče Ukanc. Kar nekaj časa sva se vrteli in potreben je bil le pogled v pravo smer. Če bi pogledali malce prej, nama ne bi gondola ušla za eno samo minuto. In potem sva pol ure čakali naslednjo. :( Ampak zakladek je bil pa osvojen! :)
Pri sestopu s hribov sva se lotili še zakladkov pri Bohinjski Bistrici. Tako sva šli mimo še enega vojaškega pokopališča in našli zakladek
Neznani vojak. Potem je bilo pa že toliko pozno, da sva ostale prestavili na naslednji dan.
Spali sva v Srednji vasi in zajtrkovali pri Bohinjskem jezeru. Potem pa se podali na lov in po daljšem kroženju okoli dreves le ugotovili, da ptičja valilnica nima luknje, skozi katero bi vstopili ptički. In tako je bil zakladek
Bohinjsko jezero - Ribčev laz osvojen. Jupiiii! :) Tam sva dobili koordinate do še enega in tako šli k njemu.
Ta je bil
Bohinjsko jezero - Zlatorog. In sva se ga lotili. S pomočjo telefonskega klica za namige sva ga tudi našli. In v njem še TB (potovalnega hroščka), ki sva ga vzeli s seboj. Polžek je šel kar z nama do naslednjih zakladkov, ki so bili vsi premajhni, da bi se nastanil v njih, zato je šel z mano domov.
Na poti proti domu sva se ustavili še v Bohinjski Bistrici, kjer sva si ogledali še
Zoisov grad, oziroma uro, oziroma pobrali sva zakladek tam zadaj. :) Nisva se dali kapljam dežja in kljubovali slabemu vremenu.
Vreme se je izboljšalo in tako sva imeli pri
Bohinjskem predoru sonček. In srečo pri iskanju magnetnega zakladka. :)
Ustavili sva se tudi pri Bohinjska Bistrica Drive in, kjer sva srečali še enega iskalca zakladov, a nam ni uspelo. No, morda je on kasneje našel, midve nisva. Med tistimi kamenji ga pač ni bilo. Al kaj. :)
Kljub zadnjemu "razočaranju" sta bila to dva super dneva, ki ju ne bi spreminjala. Fajn družba, fajn okolje, fajn aktivnosti. Vredno ponovitve in priporočam tudi ostalim. Uživali sva, kajne, A? :)
Avtor
Barbi
,
12:32
Uf, po enem mesecu je že skrajni čas, da se odpihne prah na tem blogu. Očitno z A res uživava poletje in nobena od naju nima časa za tipkanje. :) Je pa kljub temu čas za zakladke. Pišem za nazaj, samo toliko, da bo arhivirano.
Nekoč, davnega 6. julija 2013, smo se A, B in N odpravile v adrenalinski park v Osilnico. Doživetja in fotke so pri A in pri B. Tukaj pa samo na hitro o zakladkih.
Prvi je bil na Hrvaški strani pri Osilnici. Do njega smo prišle peš čez čuden most in ga našle tam v ograji pri cesti. Where Kupa meets Čabranka. :)
Drugi je bil spet na Hrvaškem, tokrat je bilo potrebno čez mejni prehod. A in N nista imeli osebnih dokumentov, ampak policija nas je prijazno spustila preko meje (peš), da smo našle še enega v zidu v
Zamostu.
Potem smo pot nadaljevale v Ribnico, kjer smo pred tekom v Dolenji vasi odkrile še zaklad
Ribnica pri gradu. Ni bilo pretežko.
Fajn dan, res je bilo luštno. Ostal bo v lepem spominu, pa še trije novi zakladki so za zraven. Fino smo izkoristile prvo julijsko soboto.
Strokovna ekskurzija je bila letos v tujini - na Hrvaškem. :) Še zadnjič, preden je Hrvaška postala del EU. Ker smo imeli poleg organiziranih dejavnosti tudi prosti čas, sva lahko s sodelavcem, ki je tudi navdušen geolovec, našla dva zakladka. :)
Najprej je lazybird plezal po pečini, da je prišel do zakladka St. Euphemia ... moja obutev je bila neplezalna, sem pa opravila delo zapisovalke in fotoreporterke. Pa nekoliko tudi usmerjevalke. :) Ni bilo potrebno dolgo iskati, ko je bila škatlica že pod pečino.
Če smo že v tistih koncih, je bilo nujno potrebno poiskati še kakšen zakladek, zato sva šla iskat še enega v jamo -
Underworld. Tudi dokaj hitra najdba, brez posebnosti, razen tega, da je cela jama polna smeti - skrajno neodgovorni turisti ali domačini.
Ah, na morju je lušno, pa če iščete zakladke ali ne. V letošnjem poletju se zagotovo še vrnem na Hrvaško, pa ne nujno zaradi zakladkov. Morda pa tudi. :)
