Že prejšnjič, ko sva se potepali po Beli krajini, sva ugotovili, da imajo tam nočni zakladek. No, takega se še nisva lotili. Do danes.
Popoldne sva zgodaj začeli na tortici in se naklepetali ter posodobili novičke. :) Potem sva šli vsaka po svoje - jest, nakupovat, tečt in se kmalu spet dobili. Pa sva se podali na drugo stran Gorjancev. Prva destinacija je bil Kal Grabrna, ki sva ga našli in sva morali samo dvakrat obrniti. :) Teta v Garminu je imela danes neko svojo ekstra čudno logiko. No, tale kal sva našli, a v njem žal nisva opazili želvic. Niti lokvanjev. Niti žab. Niti drugega rastlinja. Samo kalno vodo in vrečko, polno vode ter zakladek v njej.
A je našla rdeči +, zato je bil zakladek njen in odkrila je
sledljivčka z zanimivo Sudoku nalogo. Grem še jaz pogledat. Mogoče ga pa lahko jaz logiram kot "discovered", ker sem bila pač zraven. :) A, zakaj se nisva tega spomnili že pri ostalih? Če ga ena najde, ga druga označi samo kot "discovered", pa ga imava obe v virtualni shrambi. :) Zdaj vem, da je po Sloveniji skritih 13 kartic, zato bo morda projekt naslednjega leta, da odkrijeva vse. Kaj misliš, A? Bi znalo biti zanimivo. Eno na mesec. :D
No, podali sva se naprej proti Metliki in samo enkrat obrnili. Kadar jaz vozim, vedno obračava ... sem zbirčna glede cest in parkirišč. Aja, neeeeee, dvakrat sva obrnili. Ker je enkrat teta iz Garmina hotela, da gre moj avtek po stopnicah ... ne, ne, tako se pa ne bomo igrali. :) V Metliki sva iskali
Izvir Obrh, ampak je bilo temno, pa nisva nič videli in nič našli. Posledično sledi vrnitev v Metliko na kakšen lep sončen dan, ko še ne bo temno. :)
In ker se je že počasi temnilo, je bil počasi čas za najino nočno avanturo, imenovano
Strašni gozd. Pa saj niti ni tako strašen, no. Je pa fajn. Vzameš svetilko in svetiš naokoli, da zagledaš kresničke. Slediš jim in najdeš navodila, ki razkrijejo, kako najdeš lokacijo dveh delnih zakladkov. Najprej sva v svetilki našli navodila, ki so razkrila, kako bova odkrili prave štore. :)
Prvi delni zakladek sva našli brez težav.
Drugi je pa na koncu poti in sva šli mimo, pa ga skoraj spregledali, dokler se nisva obrnili v pravo smer in našli zakladek, ki je ležal izven štora.
Ker je luna tako polno sijala (ja, saj vem, Luna ne sveti in ne sije, ampak odbija svetlobo ... vem, ker sem že 3. leto v 4. razredu), sva morali izkoristiti priložnost za "moonlight photo". A je bila takšne volje, da ni nastala nobena profilka, ampak sami megleni zmazki. Pač ne znam še izvajati nočnega fotografiranja. Pa stojala nimam. In smetnjak ni najboljši nadomestek stojala. :) Za silo je pa le bil.
A, hvala za prijetno popoldne/večer in upam, da si se kljub takšnemu razpoloženju spravila še k topografiji za Jakca. Bom jutri držala pesti. :)
Bilo je lepo nedeljsko dopoldne. No, bilo nedeljsko dopoldne, o tem, kako lepo je bilo, pa bi lahko ... bilo je megleno, deževno, nikakršno, ampak midve sva ga izkoristili tako, kot je nama prijalo. In bilo je super. :)
Mahnili sva jo ponovno v Belo krajino, natančneje v okolico Črnomlja in Metlike. Prvi zakladek sem pobrala le jaz, saj ga B ima že nekaj časa. Tako, pa sem znižala najino razliko za cel en zakladek. ;) Uf, še 50 to go. ;)
Dobrodošli v Beli krajini.
Posvečeno odločitvi je bil najin prvi nedeljski skupni zakladek, ki namiguje, da le ta ne vidi sonca. ;) Dokaj očitna lokacija, čeprav malo zmede, ampak na koncu ... več kot očitno. :) In B je imela ponovno srečo, prijateljčki pajkci Mihci so vseskozi prisotni. Prav lepa presenečenja ji pripravljajo. :)
Naslednji zakladek ni bil prav nič težak. V bistvu sva ugotovili, da so tile črnomaljski prav lahki in jih za malo malico pobirava.
Jeklena peč - Črnomelj je bil najden prav hitro.
Ceste, ki so včeraj vodile do zakladkov so bile v večini v popravilu. Hm ... v bistvu sem bila tega nekako vesela, saj je bila lahko hitrost nižja, površina bolj hrapava in prav nič spolzka. Tega je bilo vse preveč v soboto. :S Kapelica ob
Običajnem kolesarskem treningu je skrivala magnetni cach. Blizu pa so za lovskim domom pozirali tamkajšnji lovci za skupinsko fotografijo. To nedeljo je moralo res nekaj dogajat lovcem, ker jih je bilo malo morje na vsakem koraku.
Čisto ob cesti naju je čakala tale skulptura, ki zgleda kot obraz nečesa, nekoga ... skratka, zanimiva.
Kvasica - Spomenik NOB na tleh. :)
Krajinski park Lahinja - Izvir reke Lahinje na hitro deluje prav tako, kot izvir Krupe. No, ne čisto, le urejena okolica oz. klopca s streho. Še vedno težko verjamem, da moj Tao bug kar ne gre od tam. Pa B pravi, da njen TB slak še vedno sameva v Klevevžu. Tudi že lep, lep čas. No, bo pa najditelj toliko bolj vesel, da ga je toliko časa čakal. :)
Čeprav, ko ponovno pregledujem zakladek v Klevevžu, sta ga Ridler & Cmokica že odpeljala. :)
Tale most prečka reko, vendar na drugi strani cesta ne vodi nikamor. No, vodi, vendar po stopnicah do koče. :) Žal, ta je ostal nenajden. Ostaja za drugič, ko se odpraviva na nočni izziv. :)
Pa še zadnji zakladek včeraj ...
C-47 Dakota v Beli krajini je en od lepših najdb to nedeljo. Ogromen avion in poseben zabojniček z log bookom.
Ura je bila ravno toliko, da je bil čas za povratek proti Dolenjski. Kosilo in nadaljnji opravki so klicali ... Upam, da nadaljujeva kmalu in v malo lepšem vremenu.
Semič. Ne vem, zakaj sem izbrala ravno Semič za dom mojega prvega TB-ja, imenovanega Tao Bug. Zdaj vem. Semič skriva prekrasne zakladke, ki vodijo do čudovitih krajev v Beli krajini.
Zadnje čase je bilo bolj malo časa za cachanje, sva pa obe ugotovili, da bo najbolj pravšenj dan za geo zaklade kar ponedeljek. Dokler se bo dalo, bova ponedeljkove popoldneve, po službi, izkoristili za geo pohajanje. :) Jeeej! Čeprav ... mislim, da B ne bom nikoli ujela. :( No, pa kaj. ;)
Prvi zakladek danes naju je peljal na Smuk. Ok, ta ni bil nič kaj tako zelo posebnega. Osvojen pa je. :P
No, od tu naprej pa Semič počasi pridobiva na čarobnosti. :) Zakladek
Zvezda št. 2 leži na učni poti in je tisti od zakladkov, ki nama je na hitro vzel dih. :) Česa takega brez geo lova ne bi videli, čeprav sva obe vsake toliko pa res v Semiču. Jama, ki skriva vodo za rešetkami. Ni kar tako. Ampak ... kar sledi ...
... tole pa je eden boljših zakladkov.
Zvezda v jami. Kaj zvezda! Jama! Jama je tista, ki jemlje dah. Waaw, res, waw! Ni naju pustila ravnodušni. B je v tem zakladku odložila svoj Coin, ki pa je z B obiskal kar nekaj zakladkov v zadnjih dneh. Zdaj pa bo morda šel na pot v nove dežele.
TB Hotel Krupa pa je zakladek, ki trenutno gosti mojega prvega, čisto mojega TB-ga. :) Tao Bug. Res sem vesela, da sem ga končno poslala v svet. Upam, da bo potoval srečno in čim dlje. Želja pa je, to sem tudi zapisala, da se do leta 2020 vrne v Slovenijo. Če slučajno pozabim do takrat ... no, naj me kdo, prosim, spomni. :) Skratka, srečno! :* Pa sem kar malo pozabila na okolico, ki skriva TB hotel. Prelepa je, sicer niti nebi Tao-ta pustila tam. In spet je nastalo xy slik ... tokrat večina s TB-jem.
Potem pa je počasi že začelo zmanjkovati svetlobe, kasneje pa še časa. Sicer svetišče Mitre sva našli, tudi koordinate, ki so kot naloga podane v
Rozancu ... ampak zaključek tega zakladka ostaja do naslednjič ... Obe sva šibali nazaj proti mestu, vsaka na svoj konec po svojih opravkih.
Če ne drugače, pa se beremo spet naslednji ponedeljek. :)
Še eno objavo moram natipkat z zamudo. :)
2. nedeljo v septembru smo izkoristili za krajši izlet v hribe. Starost udeležencev od 1,5 do 30 let. Število udeležencev: 7. Na sliki manjkajo najmanjše noge. :)
Kljub sončku ni bilo ravno vroče, a dovolj prijetno, da smo se imeli fajn in šli na vrhu Mirne gore še do razglednega stolpa in mimogrede tam našli še zakladek
Mirna gora, ki je skrival tudi presenečenje. Namreč našla sem Geocoin in ga vzela s seboj. Zdaj pri meni čaka, da se jutri z A lotiva končno enega geopopoldneva. Ker je res že čas, da gre tale kovanec naprej na pot. :)
No, ker so se 4 člani takoj po spustu v dolino odpravili domov, smo se preostale 3 užitkarice odločile, da gremo poiskat še en zakladek. In to nam je brez težav uspelo.
Dobrodošli v Beli krajini. Tako očitno skrivališče, da je bilo takoj jasno tudi obema dekletoma, ki sta teoretično "bunkljasti" dekleti. Torej res ni bilo pretežko. :)
Prijetna nedelja na belokranjski strani Gorjancev. Vredna ponovitve, zato se res veselim, da greva jutri z A spet v tiste konce. In samo zato sem zdajle natipkala dve objavi. Da bo jutri prostor za novo, brez starih grehov o preteklih zapisih. :)
Tako, A, zdaj pa veš, kje sem dobila Geocoin. :)
Avtor
Barbi
,
22:23
Nekoč, davnega 31. avgusta, sem se lotila zame precej novega podviga, imenovanega "powertrail". Služba mi je vzela preveč časa v tem mesecu, predvsem kar se tiče tipkanja in se mi ni dalo še tule pisariti. Pa je mogoče res že čas, da kaj napišem, če že ustvarjamo arhiv.
Skratka, powertrail ... to je neka pot, na kateri mrgoli geozakladkov. V praksi to zgleda tako, da je vsakih cca. 300 m nov zakladek. Skupaj z M sva se iz Rogle podala proti Lovrenškim jezerom za sprostitev in v iskanju lepih razgledov. Zaradi iskanja zakladkov se je ta pot časovno precej podaljšala. Več o samem pohodu sem pisala že v Moji dolini.
Moram priznati, da sva samo pol poti iskala zakladke, potem pa je najinemu Garminu odpovedala baterija. Očitno je bilo tudi za njega to povsem prenaporno. :) Zakladki so zanimivi, postavljeni na različne načine, da ti ne postane dolgčas in da ni prelahko. Največji problem so bunkeljni, ki jih seveda mrgoli, sploh če je tak krasen dan, kot je bil 31. avgusta.
Tule dodam spisek zakladkov, ki sva jih z M našla. Aja, moram še povedat, da je tudi M postal tako navdušen nad tem, da se je uradno tudi on logiral in začel z zbiranjem zakladkov. :)
SPP-P_J01
SPP-P-J02
Rogla - v bližini razglednega stolpa
SPP-P-J04
SPP-P-J05
SPP-P-J06
SPP-P-J07
SPP-P-H02
SPP-P-H03
SPP-P-H04
SPP-P-H05
SPP-P-H06
SPP-P-H08
SPP-P-H09
SPP-P-H10
SPP-P-H18
Skupno je to 16 zakladkov. Še približno toliko jih je ostalo neodkritih v tej smeri. Nekaj zaradi dobrih skrivališč, eden zaradi visokega skrivališča, dva zaradi premnogih bunkljev in ostali zaradi izpraznjenega Garmina. Vse to kliče na ponovitev akcije. Potem je pa po Pohorju še več smeri tega Powertraila, tako da verjamem, da se bom tja še večkrat vrnila. :)
Ker res nima smisla, da bi za vsakega posebej pisala nekaj o štorih, kamnih, podrtih drevesih, bom izpostavila samo zakladek Rogla, v katerem sem našla TB račko, ki je potem potovala z mano do vseh naslednjih in do cilja pri Lovrenških jezerih. Simpatična TB duck Claire. :) V zameno sem v škatlici pustila LogBook, ki sem ga našla na Veliki planini.
Poleg vseh teh zakladkov je na Lovrenških jezerih še en "zemeljski". To je takšne vrste zakladek, da imaš nekaj vprašanj, ki jih rešiš na kraju samem in pošlješ lastniku zakladka, ta pa ti sporoči, če si opravil nalogo ali ne. Najina naloga je bila opravljena, zato je šel na seznam odkritih tudi
Bog of Lovrenc lakes.
Pot nazaj do avtomobila je bila mnogo hitrejša, ker ni bilo treba iskati zakladkov. :) Po kosilu ob vznožju Rogle sva se vračala domov mimo Laškega, kjer sva naredila postanek in se odločila, da poiščeva še dva zakladka v Laškem. Vsak je na svoji strani ceste visoko na hribčku. Najprej sva šla do
gradu Tabor. Tam se je odvijal nekakšen dogodek, a k sreči ne v bližini zakladka. Ker je bila škatlica dovolj velika, sem se odločila, da oddam TB račko Claire. In sem jo res. Fotkala sem kodo in šment, ni bila prava. Prave kode tako nisem zabeležila in nisem mogla logirati TB-ja. Pisala sem že lastniku račke, pa ni odgovora, zdaj pa prežim na nove geocacherje, ki se logirajo, če mi lahko kdo pomaga. Zaenkrat neuspešno. :(
No, midva sva se po zaviti cesti odpravila še na drugi hrib, k cerkvici
Sv. Mihaela, kjer ni bilo večjih težav z zakladkom. Zanimivo skrivališče. :)
Tako, en dan, namenjen polnjenju mojih baterij pred začetkom novega šolskega leta, hkrati pa poln zakladkov. Na ta način se je moje skupno število odkritih kar pošteno povečalo. :) Me prav zanima, kdaj mi bo uspelo, da se spet vrnem na Roglo ... upam, da kmalu, ker je res prijetno. Čeprav je menda v prejšnjem tednu tam že zapadel prvi sneg ... brrr ...
Avtor
anja
,
18:08
Jeeej, pa sem se končno spravla logirat moj prvi Travel Bug. Tako, pa gre jutri prvič na pot ... nekam v Belo krajino. :)
Na sredino oblačno dopoldne, tik pred dežjem, nas je nekaj zagrizencev skočilo po edini zakladen na celih Kaprijah. Kaprije I. Namig, pod skalami. Hja ... edini kup skal na Kaprijah smo našli ... hec, hec, Kaprije so cele iz kamnitih škarp, sten ... skratka, kamnite Kaprije. No, pa vseeno zakladka ni bilo težko najti. Sploh pa ne, ker sva imeli z N veliiiiko pomočnikov.
Ja, z N sva s seboj vzeli še ostale navdušence. Kaj so to bunkeljni, na kakšen sistem to deluje, kje vse se skrivajo zakladki, kaj to sploh je, kdo se to sploh "igra" ... Ja, ja, pa sva spreobrnili nekatere naše bunkeljne v sveže registrirane zasvojence. ;) Vedno več nas je. Na otoku pa samo en zakladek. :( ;)
V zakladku sem pustila tudi moj prvi Geocoin, ki je pripotoval iz Nizozemske in je na poti že 2 leti.
Tako, še ena, dve skupinski, skupinsko vpisovanje v zakladek in povratek proti domu, saj nas je dež že pošteno preganjal. Drugo leto pa morda skrijemo kakšnega novega, čisto našega. :P
