Sobota zvečer ... ko se že vse umiri, ko se pripraviš, da boš šel počivat ... se plani spremenijo. Sms-i gor dol in že pade ideja o road tripu po dolenjski.
Z N in A smo jo ubrali proti Dolenjskim Toplicam in Soteski in našli kar dva zakladka in to kar sredi noči. :)
Baterije na telefonu so se kmalu spraznile, tako da razen teh dveh posnetkov in zabeleženih osvojenih točkah, ni ostalo nič drugega.
Takole smo tavali po Dolenjskih Toplicah - E7_SLO_106
Račka na vodi, da ne grem več ponoči ogledovat tale turn. Okoli sama tema, v turnu pa gori luč in spominja na neke okultne obrede različnih sekt. Blo je skrajno strašljivo.
Jooj, in to moje letanje. Hitim s tole objavo, ker se mi zdi, da bi bila objava v nedeljo od včerajšnjega dneva malo pozna. :S
Včeraj je bil ponovno leeeeeeep dan. Kako pak, z B sva ga izkoristili za iskanje še neodkritih zakladkov.
Ker B ni vedela kam se odpravljava, je bilo zanjo tole sprva izlet v neznano. In ker A ne zna skriti navdušenja in presenečenja težko zadrži zase ... sem kar hitro razkrila včerajšnji destinaciji.
Prva je bila grad Otočec. Tako lahek, da ga je marsikdo našel z levo roko ... midve pa skoraj obupali. Ko sva rekli, da je to to, ga je B zagledala. In veselje je bilo neizmerno. :)
Po osvojenem Otočcu sva se odpravili na malo bolj razgledno točko - Vinji vrh. Hja, kako bi rekla ... včeraj ni bil najin dan. ;) Vinji vrh sva že našli, ampak zakladek skrit tam ... tega pa ni bilo. Pa prihodnjič.
Zdaj pa šibam sfiniširat kosilo, da bo za kaj. :) Papa.
Kako fajn, da se v našem mestu zakladki kar spet in spet pojavljajo. Tako jih še lep čas ne bo zmanjkalo. Tokrat sva se odpravili na iskanje spet obe skupaj - A in B. :) Lotili sva se tistih, ki sva jih enkrat že obiskali, a nisva našli, pa še kakšnega zraven.
Tako sva začeli na Recljevem hribu, kjer si je A pošteno umazala roke, zakladka pa ni bilo. :( Doma sem na internetu ugotovila, da je zaklad premaknjen od najinega prejšnjega iskanja. Midve pa tako zagnani pri kopanju pri klopci ... hehe. :)
Potem sva šli k stari vrbi, se sprehodili in našli zakladek ped nad zemljo. :) Modra epruveta z rdečim zamaškom. Wiii. Mimo so šli bunklji in bunkeljski pes se je igral z A, oziroma jo je vrgel na tla, ampak po moje niso posumili, kaj midve počneva. :)
Ker sva imeli še nekaj časa, sva se vrnili k Vislicam, ker sva izvedeli, da je menda neka vrvica nekje visoko. Ta "vrvica" je v bistvu kabel. Če koga zanima. :) In jaz ga ne bi dosegla niti, če bi stopila na kamen. Zato sem bila presrečna, da je A tako velika in ima takooooooo dolge roke, da nisem rabila kje plezat po tistem stolpiču. :)
Na Marofu je še zakladek na Kapiteljskem hribu, v bližini Kapiteljske njive, ki je znano arheološko najdišče, če niste vedeli. :) Namig (2,5 m nad gležnji) mi je dal vedeti, da sem spet lahko srečna, da imam zraven A in njene dolge noge/roke. Tokrat je bilo fajn, da sva imeli pa tudi fotoaparat, ki je odkril rdeč zamašek. Sprva sva razmišljali, če bo treba plezati na drevo ... pa ni bilo potrebno. Modra epruvetka je bila po fotkanju kar hitro v najinih rokah.
Izkupiček dneva: 3 zakladki od 4. Super! Ampak v NM jih ostaja še cela zakladnica. Če ostanejo dnevi tako lepo pomladni, bo kmalu spet kakšna objava na to temo. V to sem prepričana. :)
Tokrat sem se na lov odpravila z N ... eh, ne bom nič skrivala kdo je ta N, Ninica, kako pak. ;)
Nina, začetnica v stroki, si je zadala kar 6 zakladkov, časa pa sva imeli bore 3 ure. Hja, pa kaj bi ji kvarila veselje ... je na koncu sama spoznala kako je to z zakladki. Ne gre vse tako po maslu, kot morda misliš. Že ko najdeš približno lokacijo, potem te šele čaka iskanje. :)
No, od šestih planiranih, sva poskusile s tremi, našle pa enega. Hmeljnik. Za naslednji poiskus pa ostaneta Mirna Peč in Temen'ca.
Pot nazaj je vodila mimo mirnopeške osnovne šole, ki je enostavno fascinirala. Waw. Slika prikazuje le približno tretjino kompleksa. Res je lepa!
Z vokalno inštrumentalno skupino Mladoletje smo od 5. do 7. aprila intenzivno vadili v Vipavskem križu. Hja, pa bi bil greh, če ne bi šli poiskat zakladek, ki se tam nahaja. Tokrat je bil zakladek najden ne v standardnem duetu z Barbi, pač pa nekoliko drugače. Mislim, da so se po osvojenem zakladku že kazali znaki navdušenja nad Geozakladki. :) No, pa bi blo tud malo čudno, če se ne bi kazali, saj smo navsezadnje vsi skavti. :)
A in B se občasno tudi vsaka po svoje odpraviva po kak zakladek. In zakaj ne bi delila z vami še kakšne fotke iz sončnega popoldneva pri gradu Bogenšperk, čeprav sem šla tja brez A?
Tam je recimo skrit največji zaklad, kar sem jih do zdaj našla (no, saj sem jih dejansko bolj malo odkrila, ampak pustimo detajle). :) Največji zato, ker je res velika posoda in pravi zaklad, ker je poln plišastih igračk. Piše, da je primeren za otroke, da menjajo igračke. :) Hehe, nisem ravno menjala igračk, sem jih pa pregledala z otroškim navdušenjem.
Na Bogenšperku je tudi precej stezic za sprehajanje in trenutno, ko so drevesa še pusta, je prav čarobno, ko so tla zelena ... tako nekako pravljično, skrivnostno, filmsko deluje. Sploh, ko sonček posije skozi veje. (Fotka je slaba, v živo je lepše.)
Pa vmes se najde še kakšna zanimiva luža z mrestom, ki jo je treba slikat, ker bo slika prišla prav v razredu, ko se bomo pogovarjali o dvoživkah. :)
A, ta zakladek moraš poiskat tudi ti. Je res na lepi lokaciji. :) Evo, še en namig za lažje iskanje:
Letošnja zima je bila tako pošteno snežena, da so zakladki samevali tam nekje pod belim snegom. Ampak sonce je vztrajno in počasi bodo izginile še zadnje krpice snega.
Danes sva A in B stopili v še zadnjih nekaj sneženih zaplat in iskali nove zakladke. Najin izkupiček je tako ... hmm ... kako naj rečem ... četrtinkast. Odkrili sva lokaciji 4 zakladkov in zares našli samo enega. Bom razložila v daljšem zapisu. :)
Delno sončno nedeljsko popoldne se je začelo z ležernim klepetom ob čajčku, posodabljanjem podatkov ... pač prijeten klepet, nimam kaj drugega dodati.
Potem je bil na vrsti prvi zakladek - Kapitelj. Ni bilo težko, možganski tumor je pač tak namig, da je hitro jasno, da je zaklad v bistvu res "možganski tumor". Tako sva na klopci odvili dnevnik in zapisali svoji A in B imeni.
Nadaljevali sva do Vislic. Tudi v Novem mestu so svoj čas obešali ljudi. Odkrili sva, kje je to bilo. Vsaj približno. Najina navigacija je bila nekoliko brez baterij, zato sva imeli nekoliko težav z iskanjem, poleg tega sva opazovali še snežene sledi, lezli po trnju ... hja, kar nekaj časa sva močili najine čeveljce po listju, blatu, snegu in trnju, se dvigovali na prste, pa tudi A, ki je malo višja od B, ni uspela odkriti zakladka. :( Naslednjič greva tja na sprehod z napolnjenimi baterijami, pa ga bova zagotovo odkrili, če se res skriva tam, oziroma kam točno pripeljejo koordinate. :)
Nekoliko razočarani sva se podali do naslednjega, kjer sva z lahkoto odkrili lokacijo na Recljevem hribu, kjer je vremenska opazovalnica. Našli sva tudi zahodne klopce iz namiga. Pokukali sva pod zemljo, kjer sva pričakovali zaklad, a našli le kup zemlje in polža. Malce sva brskali, za konkretno kopanje po zemlji pa nisva bili pripravljeni. Hmm ... no, prav. Prideva naslednjič spet.
Pa sva šli pogledat še četrto lokacijo. Stara vrba. No, njo sva pa našli, ampak je bilo okoli nje preveč snega, da bi najine pomladne čeveljce mučili. Veva, kje je, odkrili sva lokacijo, zakladek greva poiskat pa naslednje prosto sončno popoldne.
V našem mestu so se v zadnjih dveh dneh pojavili kar štirje novi zakladki. Pomlad je tu, akcije se bodo začele in tale blogec ne bo več tako prašen in zapuščen.
Medtem sva bili pa celo nagrajeni na sosednjem blogu. Mtka uri nama je dala nagrado, za katero se najlepše zahvaljujeva.
Zapisala je, zakaj podeljuje nagrado in rada pride v najin kotiček: AB geozakladki ... ker je skoraj neverjetno.
Midve shranjujeva doživetja, če komu s tem dajeva idejo ali pomoč pri odkrivanju zakladkov, ste pa seveda dobrodošli. :)
