Semič. Ne vem, zakaj sem izbrala ravno Semič za dom mojega prvega TB-ja, imenovanega Tao Bug. Zdaj vem. Semič skriva prekrasne zakladke, ki vodijo do čudovitih krajev v Beli krajini.
Zadnje čase je bilo bolj malo časa za cachanje, sva pa obe ugotovili, da bo najbolj pravšenj dan za geo zaklade kar ponedeljek. Dokler se bo dalo, bova ponedeljkove popoldneve, po službi, izkoristili za geo pohajanje. :) Jeeej! Čeprav ... mislim, da B ne bom nikoli ujela. :( No, pa kaj. ;)
Prvi zakladek danes naju je peljal na Smuk. Ok, ta ni bil nič kaj tako zelo posebnega. Osvojen pa je. :P
No, od tu naprej pa Semič počasi pridobiva na čarobnosti. :) Zakladek
Zvezda št. 2 leži na učni poti in je tisti od zakladkov, ki nama je na hitro vzel dih. :) Česa takega brez geo lova ne bi videli, čeprav sva obe vsake toliko pa res v Semiču. Jama, ki skriva vodo za rešetkami. Ni kar tako. Ampak ... kar sledi ...
... tole pa je eden boljših zakladkov.
Zvezda v jami. Kaj zvezda! Jama! Jama je tista, ki jemlje dah. Waaw, res, waw! Ni naju pustila ravnodušni. B je v tem zakladku odložila svoj Coin, ki pa je z B obiskal kar nekaj zakladkov v zadnjih dneh. Zdaj pa bo morda šel na pot v nove dežele.
TB Hotel Krupa pa je zakladek, ki trenutno gosti mojega prvega, čisto mojega TB-ga. :) Tao Bug. Res sem vesela, da sem ga končno poslala v svet. Upam, da bo potoval srečno in čim dlje. Želja pa je, to sem tudi zapisala, da se do leta 2020 vrne v Slovenijo. Če slučajno pozabim do takrat ... no, naj me kdo, prosim, spomni. :) Skratka, srečno! :* Pa sem kar malo pozabila na okolico, ki skriva TB hotel. Prelepa je, sicer niti nebi Tao-ta pustila tam. In spet je nastalo xy slik ... tokrat večina s TB-jem.
Potem pa je počasi že začelo zmanjkovati svetlobe, kasneje pa še časa. Sicer svetišče Mitre sva našli, tudi koordinate, ki so kot naloga podane v
Rozancu ... ampak zaključek tega zakladka ostaja do naslednjič ... Obe sva šibali nazaj proti mestu, vsaka na svoj konec po svojih opravkih.
Če ne drugače, pa se beremo spet naslednji ponedeljek. :)
Še eno objavo moram natipkat z zamudo. :)
2. nedeljo v septembru smo izkoristili za krajši izlet v hribe. Starost udeležencev od 1,5 do 30 let. Število udeležencev: 7. Na sliki manjkajo najmanjše noge. :)
Kljub sončku ni bilo ravno vroče, a dovolj prijetno, da smo se imeli fajn in šli na vrhu Mirne gore še do razglednega stolpa in mimogrede tam našli še zakladek
Mirna gora, ki je skrival tudi presenečenje. Namreč našla sem Geocoin in ga vzela s seboj. Zdaj pri meni čaka, da se jutri z A lotiva končno enega geopopoldneva. Ker je res že čas, da gre tale kovanec naprej na pot. :)
No, ker so se 4 člani takoj po spustu v dolino odpravili domov, smo se preostale 3 užitkarice odločile, da gremo poiskat še en zakladek. In to nam je brez težav uspelo.
Dobrodošli v Beli krajini. Tako očitno skrivališče, da je bilo takoj jasno tudi obema dekletoma, ki sta teoretično "bunkljasti" dekleti. Torej res ni bilo pretežko. :)
Prijetna nedelja na belokranjski strani Gorjancev. Vredna ponovitve, zato se res veselim, da greva jutri z A spet v tiste konce. In samo zato sem zdajle natipkala dve objavi. Da bo jutri prostor za novo, brez starih grehov o preteklih zapisih. :)
Tako, A, zdaj pa veš, kje sem dobila Geocoin. :)
Avtor
Barbi
,
22:23
Nekoč, davnega 31. avgusta, sem se lotila zame precej novega podviga, imenovanega "powertrail". Služba mi je vzela preveč časa v tem mesecu, predvsem kar se tiče tipkanja in se mi ni dalo še tule pisariti. Pa je mogoče res že čas, da kaj napišem, če že ustvarjamo arhiv.
Skratka, powertrail ... to je neka pot, na kateri mrgoli geozakladkov. V praksi to zgleda tako, da je vsakih cca. 300 m nov zakladek. Skupaj z M sva se iz Rogle podala proti Lovrenškim jezerom za sprostitev in v iskanju lepih razgledov. Zaradi iskanja zakladkov se je ta pot časovno precej podaljšala. Več o samem pohodu sem pisala že v Moji dolini.
Moram priznati, da sva samo pol poti iskala zakladke, potem pa je najinemu Garminu odpovedala baterija. Očitno je bilo tudi za njega to povsem prenaporno. :) Zakladki so zanimivi, postavljeni na različne načine, da ti ne postane dolgčas in da ni prelahko. Največji problem so bunkeljni, ki jih seveda mrgoli, sploh če je tak krasen dan, kot je bil 31. avgusta.
Tule dodam spisek zakladkov, ki sva jih z M našla. Aja, moram še povedat, da je tudi M postal tako navdušen nad tem, da se je uradno tudi on logiral in začel z zbiranjem zakladkov. :)
SPP-P_J01
SPP-P-J02
Rogla - v bližini razglednega stolpa
SPP-P-J04
SPP-P-J05
SPP-P-J06
SPP-P-J07
SPP-P-H02
SPP-P-H03
SPP-P-H04
SPP-P-H05
SPP-P-H06
SPP-P-H08
SPP-P-H09
SPP-P-H10
SPP-P-H18
Skupno je to 16 zakladkov. Še približno toliko jih je ostalo neodkritih v tej smeri. Nekaj zaradi dobrih skrivališč, eden zaradi visokega skrivališča, dva zaradi premnogih bunkljev in ostali zaradi izpraznjenega Garmina. Vse to kliče na ponovitev akcije. Potem je pa po Pohorju še več smeri tega Powertraila, tako da verjamem, da se bom tja še večkrat vrnila. :)
Ker res nima smisla, da bi za vsakega posebej pisala nekaj o štorih, kamnih, podrtih drevesih, bom izpostavila samo zakladek Rogla, v katerem sem našla TB račko, ki je potem potovala z mano do vseh naslednjih in do cilja pri Lovrenških jezerih. Simpatična TB duck Claire. :) V zameno sem v škatlici pustila LogBook, ki sem ga našla na Veliki planini.
Poleg vseh teh zakladkov je na Lovrenških jezerih še en "zemeljski". To je takšne vrste zakladek, da imaš nekaj vprašanj, ki jih rešiš na kraju samem in pošlješ lastniku zakladka, ta pa ti sporoči, če si opravil nalogo ali ne. Najina naloga je bila opravljena, zato je šel na seznam odkritih tudi
Bog of Lovrenc lakes.
Pot nazaj do avtomobila je bila mnogo hitrejša, ker ni bilo treba iskati zakladkov. :) Po kosilu ob vznožju Rogle sva se vračala domov mimo Laškega, kjer sva naredila postanek in se odločila, da poiščeva še dva zakladka v Laškem. Vsak je na svoji strani ceste visoko na hribčku. Najprej sva šla do
gradu Tabor. Tam se je odvijal nekakšen dogodek, a k sreči ne v bližini zakladka. Ker je bila škatlica dovolj velika, sem se odločila, da oddam TB račko Claire. In sem jo res. Fotkala sem kodo in šment, ni bila prava. Prave kode tako nisem zabeležila in nisem mogla logirati TB-ja. Pisala sem že lastniku račke, pa ni odgovora, zdaj pa prežim na nove geocacherje, ki se logirajo, če mi lahko kdo pomaga. Zaenkrat neuspešno. :(
No, midva sva se po zaviti cesti odpravila še na drugi hrib, k cerkvici
Sv. Mihaela, kjer ni bilo večjih težav z zakladkom. Zanimivo skrivališče. :)
Tako, en dan, namenjen polnjenju mojih baterij pred začetkom novega šolskega leta, hkrati pa poln zakladkov. Na ta način se je moje skupno število odkritih kar pošteno povečalo. :) Me prav zanima, kdaj mi bo uspelo, da se spet vrnem na Roglo ... upam, da kmalu, ker je res prijetno. Čeprav je menda v prejšnjem tednu tam že zapadel prvi sneg ... brrr ...
Avtor
anja
,
18:08
Jeeej, pa sem se končno spravla logirat moj prvi Travel Bug. Tako, pa gre jutri prvič na pot ... nekam v Belo krajino. :)
Na sredino oblačno dopoldne, tik pred dežjem, nas je nekaj zagrizencev skočilo po edini zakladen na celih Kaprijah. Kaprije I. Namig, pod skalami. Hja ... edini kup skal na Kaprijah smo našli ... hec, hec, Kaprije so cele iz kamnitih škarp, sten ... skratka, kamnite Kaprije. No, pa vseeno zakladka ni bilo težko najti. Sploh pa ne, ker sva imeli z N veliiiiko pomočnikov.
Ja, z N sva s seboj vzeli še ostale navdušence. Kaj so to bunkeljni, na kakšen sistem to deluje, kje vse se skrivajo zakladki, kaj to sploh je, kdo se to sploh "igra" ... Ja, ja, pa sva spreobrnili nekatere naše bunkeljne v sveže registrirane zasvojence. ;) Vedno več nas je. Na otoku pa samo en zakladek. :( ;)
V zakladku sem pustila tudi moj prvi Geocoin, ki je pripotoval iz Nizozemske in je na poti že 2 leti.
Tako, še ena, dve skupinski, skupinsko vpisovanje v zakladek in povratek proti domu, saj nas je dež že pošteno preganjal. Drugo leto pa morda skrijemo kakšnega novega, čisto našega. :P
Današnje popoldne sem izkoristila za krajši obisk naših gora in tokrat je prišla na vrsto Velika planina kot glavni cilj. Seveda sem pogledala na zemljevid za zakladke in jih tudi našla, zato je bil poleg pohoda še geolov.
Prvi je bil na Mali planini na poti proti Veliki planini. Skrit je v kamnih in s pomočjo namigov na spletni strani ga ni težko odkriti. Verjetno bi šlo tudi brez namigov, ker je kar očitno, kateri kamni so "umetno" zloženi na kupček. Morda sem pa že prava poznavalka "kamnitih" skrivališč. Hehe.
Naslednji je bil na
Veliki planini, tik pod vrhom. Res velika škatla je skrivala tudi
sledljivčka in tako je šel z mano domov sledljivček Official Logbook z lepo mislijo:
Life is not measured by the breaths we take, but by the moments that take our breath away.
Nekaj zanimivosti o tem Geocoinu, ki je trenutno v mojih rokah: na pot je šel avgusta 2009 na Nizozemskem, potem pa je bil od septembra 2010 do junija 2012 pogrešan. Na moj rojstni dan se je leta 2012 vrnil nazaj v igro potovanja po svetu, vendar ga je za 9 mesecev nekdo zadržal pri sebi in ga letos junija spet spravil na pot. Iz Španije je prišel na Veliko planino in zdaj je pri meni. Zanimivo zgodovino ima. Ko bi le znal pripovedovati svoje popotniške zgodbe ...
Tretji zakladek v tistih koncih pa je v jami pod vrhom Gradišče. Jama se imenuje
Vetrnica in je precej hladno. In pot do nje vodi strmo navzdol. Skrivnostna je tale jama, polna črnih lukenj in kapljic vode. S pomočjo spoilerja je bilo iskanje zakladka povsem enostavno, a še vedno zanimivo, sploh vhod v jamo in vse tiste stopnice do nje.
Prijetno popoldne, ki mu je manjkalo za odtenek več sončka in lepega razgleda. Ampak ne morem imeti vsega, saj vem. Zagotovo se še vrnem na kakšen tak hitri izlet tja gor med krave in planšarje. :)
Že četrtič sva se odpravili na potep po domačem kraju. Tokrat tako ... khm ... delno (ne)uspešno. Ker je včeraj Anja sredi noči sama sebi kradla spanec s fotkami in tipkanjem, ji bom danes prizanesla, pa se med kuhanjem kosila jaz lotila te zadevščine.
Torej, Novo mesto ... ja, ni najlažje ... dobro, niti slučajno ni primerljivo s Krškim (po težavnosti), ampak ni pa samo drive-in na kakšni ograji. Ti kar da dela.
Najprej sva se lotili sestavljenega zaklada - 5 gradov. Ne, nisva ga odkrili. Ne povsem. Sestavljen je namreč iz vmesnih korakov in midve sva bolj hecno korakali. Najprej sva šli na izhodišče, ki je pri gradu Grm. K sreči je na enem od novomeških blogov zapisan podatek o globini vodnjaka, da ni bilo potrebno metati kamenčka, meriti časa in preračunati s formulo, ki jo predlaga Newton. Čisto potiho prišepnem: vodnjak je globok 29,5 m. :) Orientacija na pamet, smer JZ, 30 korakov in akcija. :) Potem sva začeli dvomiti v lastne sposobnosti in vključili računalnik in virtualni kompas. Malce napačna je bila smer na pamet. OK. Ni nama dali miru in šli sva kar po navadni kompas (prednost domačega terena) in se ponovno orientirali. So predhodniki zapisali, da je 240° od smeri severa.
Prebrskali sva grmovje in vse premikajoče okoliške kamne, a nisva našli drugega kot slepca pod kamnom (še dobro, da je danes hladnejši dan, da ni kje drugje lezel naokoli). :)
Ker sva izredno dobri poznavalki Novega mesta in vsaj 3 njegovih gradov, nama je bilo po opisu takoj jasno, kje je druga točka, zato sva prvo pustili skrito in šli po letnico na 2. točko k Neuhofu. No, to res ni bilo težko.
Tako sva lahko izračunali koordinate za 3. točko. Logično, seveda. Grad Kamen, kako pa drugače. In Garmin je kazal grm sredi travnika. Grm je grdo zaraščen in neprijeten za brskanje, da je bilo vse skupaj "popolno", naju je zalila pa še ploha. Že drugi zaraščeni grm ta dan! A je že skoraj obupala, jaz pa se nisem dala. Če kaže grm, potem mora biti v grmu. In res leži tam uboga, nič kaj skrita škatla, če dvigneš pravo vejo. :)
Dobili sva navodila za izračune in navodilo za naslednjo destinacijo ... Graben. Tam se do sedaj nisem kaj dosti sukala, zato sploh nisem vedela, da je tam grad. In to ne kar neke razvaline, ampak bi bil lahko ekstra prikupen gradič, če bi ga dobil v roke pravi lastnik. Jaz pravim, da je to graščina s potencialom. Če bi se uredilo okolico in notranjost, bi bil lahko tako zelo lep ... res ima potencial. Ampak žal, razpada in je zakopan v smeti.
In kot zanalašč tudi Garmin začne nekaj pametovat po svoje, da sem počasi izgubljala potrpljenje. Mislim, da bo počasi čas, da se moderniziram in si nabavim opremo, ki ne pleše sem in tja, pa jo je treba znova zaganjat, ko zamenjaš iz avta na pešca ... hmm ... no, klic v sili za pametni telefon se ni obnesel, zato sva A in B obupali in začasno prekinili iskanje 5 gradov. Razočarani? Zase lahko rečem, da nekoliko pa res. Predvsem zaradi plešoče navigacije.
Ker v NM nimava več veliko izbire za iskanje zakladkov, sva šli še k enemu od dveh, ki nama manjkata in sicer k
Roku. Tudi tam je navigacija nekaj skakala, trni so me praskali, lukenj je bilo veliko, nisva vedeli, kam točno naj se obrneva in bila sem že precej naveličana in slabe volje zaradi skakajočih koordinat. Očitno danes ni bil najin dan, zato sva sklenili tudi Roka pustiti za kakšen sončen dan, ko bova polni energije in elana za brskanje med robidami in kamni.
Verjetno je pomanjkanje sonca krivo za ta neuspeh. Nas je sonček zadnja 2 meseca tako razvajal, da nismo navajeni na siv dan. Bo že jutri bolje. Vsaj kar se vremena tiče. Menda. :)
